Bi mislili, da v Sloveniji gre samo na slabše. Vsaj če bi spremljali podporo največji koalicijski stranki, SMC, ki se je za enim obrazom, Mirom Cerarjem in ob odsotnosti pravega programa, uspela leta 2014 zavihteti na oblast. Njena podpora se namreč počasi manjša in nezadovoljnih nad njenim delovanjem, sploh pa nad delovanjem predsednika vlade, je vedno več.

Toda slovensko gospodarstvo raste, brezposelnost pada, zaposlenost raste, proračunski primankljaj se manjša. Sodstvo se, ne glede na napade največje opozicijske stranke, izboljšuje. Kazalniki so na splošno dokaj dobri. Ne najboljši, nimamo gospodarske rasti, s katero bi lahko računali, da bomo v naslednjem desetletju dohiteli kakšno bogatejšo evropsko državo, ampak solidni.

Kljub temu se zdi, da je SMC le še ena v vrsti političnih strank, ki so se zavihtele na oblast in potem izginile. LDS je po osamosvojitvi pod Drnovškovim vodstvom zelo dolgo obvladovala državo, toda za njim je utonila. Potem smo imeli Zares, imeli smo Pozitivno Slovenijo, Alenka Bratušek je postala prva predsednica vlade, a vse je odneslo. Zelo malo možnosti je, da bomo Alenko Bratušek videli v naslednjem sklicu Državnega zbora, čeprav se je ravno pod njeno vladavino začelo izboljševati stanje v Sloveniji. Gospodarska rast se je po katastrofalnem Janševem obdobju vrnila ravno z njeno vladavino.

A Slovenci so ji zamerili, jo zasovražili in tako nima več nobenih možnosti. Podobno zdaj kaže Miru Cerarju.

Resnica je takšna, da je Cerarjeva vlada naredila nekaj napak, a tudi nekaj pozitivnih premikov. Tisti, ki ga sovražijo, kakor pri Alenki Bratušek, ne bodo priznali niti ene pozitivne stvari, tisti ki ga podpirajo, ga bodo precenjevali. Pri vsaki politični stranki je tako in racionalen odnos je, da se tehta prednosti in slabosti. Na žalost se pri nas tehta skozi čustva. Ko Slovenci enkrat zamerijo, njihovega mnenja ne moreš več spremeniti. Če hočeš karkoli doseči, potrebuješ novo politično stranko in nove obraze, kar pojasnjuje pojav instant strank, ki po večini zagovarjajo eno in isto politiko, z različnimi odtenki.  Če hočete, že dolgo nam vlada LDS, le da pod različnimi imeni.

Veliko razlogov je, da Cerarju in njegovi politični stranki del volilnega telesa zameri. Največ sta kriva arogantnost in neprožnost, ki jo izkazujejo ob vsakem problemu. Miro Cerar se ne zna pogajati, vedno vztraja pri svojem. Spomnite se le stavke policistov, kako dolgo je trajala. Ali nesposobnost predsednika vlade, da bi se odpeljal v Koper in se tam sestal s protestniki in skušal problem omiliti. Da ne govorimo o obdavčevanju migrantskih delavcev. Predsednik vlade je do zdaj dokazal, da zna biti še kako trd, ko od njegove vlade kaj zahtevajo nepravi ljudje, medtem ko je po drugi strani malo bolj prožen, ko gre za privilegije elite. Pomislite na dodatke za pripravljenost. Ta aroganca ga ni priljubila slovenskemu volilnemu telesu in ga bo na koncu drago stala.

Pustimo ob strani, da politične stranke ustanovljene od danes na jutri niso najbolj resne in da potrebujejo čas, da se prilagodijo. Nič čudnega ni, če se zaradi tega v stranko lahko pritihotapijo najslabši kalibri, sploh še, če vodstvo stranke nima časa, da bi jih ustrezno preverilo v svoji ihti, zagotoviti si dovolj kadrov. Tudi to je SMC stalo nekaj podpore.

Na slovenskem političnem prizorišču je vedno dovolj ponudbe, zaradi česar lahko politične stranke tudi brez da bi to koga motilo, povsem izginejo. Se pač pojavijo nove. Zdi se, da bo SMC šla po tej poti. Pri tem ni treba iskati stricev v ozadju, lobijev ki hočejo zamenjati neposlušnega služabnika. Takšno je pač stanje. V vsaki državi prihaja do konfliktov med različnimi interesnimi skupinami, ki skušajo povečevati svojo moč ali ohranjati privilegije, rahlo skregano s pametjo pa je v protestih pripadnikov Združene levice v Kopru in njihovi podpori delavcem Luke Koper videti kaj drugega kot nabiranje politične podpore. Kar je povsem razumljivo, saj skušajo ljudem predstaviti svojo alternativo. Nič nenavadnega ni niti, če podmladek koalicijske SD podpira proteste. Ne gre za nobeno zaroto, so pač proti privatizaciji in se bojijo da je v Kopru ta cilj vlade. Tudi medijski napadi tistih, ki se ne strinjajo s politiko vlade so nekaj povsem normalnega. Tako se bo v svobodni družbi godilo vsaki vladi. Moč medijev se sicer po vsem svetu, tudi pri nas, vedno bolj zmanjšuje, zaradi česar jih ne moremo obtoževati za padanje podpore.

Zelo veliko možnosti je, da bo SMC po naslednjih volitvah v Državni zbor povsem izginila, ali pa se bo morala zadovoljiti z minimalno podporo. Vprašanje potem je, ali se bo podpora porazdelila med preostalimi političnimi strankami, ali bomo spet deležni novih obrazov.

 

 

Advertisements