Terorizem je postal vsakdanji pojav. Več bo napadov, več bo žrtev, bolj bo le še ena notranje politična tema, ob kateri se bodo spopadale različne politične struje.

V Nici, na jugu Francije, je enaintridesetletni francoski državljan tunizijskega rodu, s tovornjakom zapeljal v množico in ubil 84 ljudi. Ob tem napadu, ki je eden v vrsti krvavih napadov v zadnjem času, izvedenih po vsem svetu, od Bagdada v Iraku, do Orlanda v Združenih Državah Amerike, nekaj zaključkov.

Omejevanje dostopa do orožja ne preprečuje terorizma. V ZDA ob vsakem nasilju, v katerem je uporabljeno strelno orožje, znova vzplamti debata o pravici do posedovanja orožja. V Franciji je dostop do orožja omejen, a to ne preprečuje terorističnih napadov. Resnica je takšna, da bodo teroristi do orožja prišli ne glede na omejitve. Če ne bodo mogli uporabiti jurišnih pušk, bodo eksploziv. Ali tovornjak. Ali navadne kuhinjske nože, kakor je to primer v Izraelu.

Ni mogoče varovati vsega. Zakaj takšni napadi, kot ta v Nici? Ker je zelo težko izvesti napad na vladne ustanove, na vojašnice, na letala, na varovane dogodke, kakršno je bilo evropsko prvenstvo v nogometu. Ali vsaj tvegano. Mnogo lažje je napasti tam, kjer ni veliko varnosti. Govorimo o koncertih, vstopnih točkah na letališča, tržnicah, trgovinah, restavracijah, šolah, vrtcih. Glede na okrutnost te generacije teroristov, niti napadi na slednje niso izključeni, a potem, zajetje talcev v šoli smo že videli v Beslanu v severni Osetiji leta 2004.

Teroristi so med nami. Islamsko državo v Siriji in Iraku je potrebno uničiti, vendar to ne bo preprečilo terorističnih napadov. Francoski državljan tunizijskega rodu je živel v Franciji. Ni prišel iz Sirije ali Iraka. Ker so skrajneži med nami in ker pogosto delujejo kot posamezniki, jih ni enostavno ustaviti. Prav tako zapiranje meja ne more biti rešitev, če je sovražnik že tukaj.

Zaradi zgoraj naštetega, nisem optimist, da bo terorizma kmalu konec.

Advertisements