Po štiri dni trajajoči republikanski konvenciji v Clevelandu, je Donald Trump, kljub nekaj nagajanja s strani tekmeca Teda Cruza, sprejel republikansko nominacijo. V resnici je bilo vse odločeno že prej, saj je Trump imel dovolj podpore. Izbral si je že tudi svojega kandidata za podpredsednika, konservativnega guvernerja iz Indiane, Mikea Pencea. Le strinjamo se lahko z njegovim opažanjem, kdo bi mogel verjeti lani junija, da bo prišel tako daleč.

Največja bitka Donalda Trumpa šele čaka. Demokrati bodo proti njemu postavili Hillary Clinton. Glavni obrisi spopada so tudi že jasni in so delno podobni tistemu znotraj republikanske stranke, torej spopad populizma proti elitizmu.

‘Ne moremo si več privoščiti biti tako politično korektni,’ je v svojem govoru povedal Trump. Politično korekten res ni bil in s tem si je pridobil veliko simpatij, vse na grozo političnih, medijskih in drugih elit, ki so menile, da lahko v ameriški politiki na tako visoki ravni uspe samo nekdo, ki pazi, kaj govori. Izkazalo se je, da med mnogimi Američani politična korektnost ni več nekaj, kar bi jih prepričalo. V svojem govoru je Trump obljubil, da bo govoril resnico, tiste, ki pa si želijo laži, je poslal v Philadelphio, kjer bo demokratska konvencija, s čimer je še enkrat več hotel podariti razliko med seboj in Hillary Clinton.

Na začetku svojega govora se je Trump dotaknil varnosti, teme, ki je vedno mobilizirala republikance in jo povezal tako z napadi na policiste, kot z imigracijo, zaradi česar so ga prekinili vzkliki ‘Zgradi zid’. Trump je obljubil, da bo na meji z Mehiko zgradil zid in ustavil nelegalno priseljevanje. Ne smemo podcenjevati strahov Američanov, ki poganjajo Trumpov pohod in varnost je zelo pomembna. Medtem ko bodo pripadniki gibanja temnopoltih, Black lives matter, ki opozarjajo na policijsko brutalnost, prinašali glasove Hillary Clinton, bo Trump s podporo policiji pobiral podporo belopoltih, konservativnih Američanov, ki v gibanju Black lives matter vidijo malodane teroristično organizacijo.

Druga vrsta strahov, torej pred izgubo delovnih mest in ameriške moči zaradi slabih trgovinskih sporazumov, v Trumpov tabor privablja delavstvo, sploh tiste, ki so izgubili z globalizacijo. Prav zaradi tega skuša poseči po podpornikih Bernija Sandersa, ki je v demokratski stranki osvetlil prepad med liberalnimi elitami in navadnimi Američani. Šel je celo tako daleč, da je napovedal, da se mu bodo pridružili številni demokrati, ki so videli, kako nepoštena je bila demokratska tekma do Bernija Sandersa in da bo prav on poskrbel za množice tistih, ki so oškodovani zaradi slabih trgovinskih sporazumov.

‘Jaz bom vaš glas v Beli Hiši!’ je obljuba tako tistim Američanom, ki si želijo varnosti, kot tistim, ki si želijo, da bi nekdo skrbel tudi za izključene, ne le za elite. Kar je glede na to, da je Trump bogataš, kar zanimivo, toda številni Američani so pripravljeni spregledati to nasprotje.

Dočakali smo tudi trenutek, ko se je republikanski kandidat, ki mu ni ime Ron Paul, postavil v vlogo mirovnega kandidata. Kaj drugega so bile obtožbe na račun zapuščine Hillary Clinton, vojne na Bližnjem vzhodu in vzpon Islamske države, kot želja, da se jo predstavi kot vojno hujskačico, ki je povrhu še šibka, medtem ko bo sam skrbel za trgovino in se ne bo podajal v vojaške pustolovščine? Takšnih napadov lahko v prihodnje pričakujemo le še več, saj so številni Američani naveličani nenehnih vojn po svetu, ki ne prinašajo več varnosti, ampak z njimi samo kopni ameriška moč in raste cena, ki jo morajo plačevati. Ljudje, ki jih s tem ne bo prepričal, so republikanski jastrebi, ki se prav zaradi njegovih izjav zbirajo za Hillary Clinton.

Občinstvo je sicer med govorom vpilo, da naj Trump Hillary Clinton zapre, na kar je ta odgovoril, da jo naj premagajo novembra.

Preden je začel govoriti o načrtih za spremembe, je povedal še ‘da bodo problemi, s katerimi se soočamo zdaj – nasilje in revščina doma, vojna in uničenje v tujini – trajali tako dolgo, dokler se bomo zanašali na iste politike, ki so jih ustvarili. Potrebna je sprememba vodstva, da bi prišlo do drugačnih rezultatov.’ S tem je le še enkrat več poudaril razliko med seboj in političnimi elitami, med katere prišteva Hillary Clinton.

Kaj bo Donald Trump naredil, ko bo predsednik? Na žalost je tudi v tem govoru veliko o tem, kako bo stvari izboljševal, a ne preveč podrobnosti. Ustvarjal bo delovna mesta, kako točno, tega ne pove. ZDA bo postavil na prvo mesto, s čimer se nam riše zelo pomembna delitev v ameriški politki, na nacionalizem in na globalizem. Poskrbel bo, da bodo vsi otroci obravnavani enako. Spet, kako se bo to zgodilo, ne pove.

Zelo zanimiv del njegovega govora je nastopil, ko je začel nagovarjati istospolno usmerjene. Če na levici mislijo, da imajo ta segment lepo popredalčkan in zavarovan, se seveda motijo. Trump se je dotaknil pokola v Orlandu in zagotovil, da morajo ZDA zaščititi LGTB skupnost pred sovražno tujo ideologijo, s čimer je mislil pač na islamski terorizem. Mogoče Trumpu ne bo ravno uspelo pridobiti teh glasov, dolgoročno pa se še kako lahko zgodi pomemben premik znotraj republikanske stranke, kar bi vsekakor pomenilo manj ovir za pravice istospolno usmerjenih.

Donald Trump je kandidat republikancev za predsednika ZDA. Do novembra je še daleč, ankete javnega mnenja pa ta trenutek kažejo na zmago Hillary Clinton. Odločitev bo padla v nekaj ključnih državah, saj je večina že zdaj trdno v republikanskem ali demokratskem taboru. Toda pozor, razlika med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton je dokaj majhna. Hillary v številnih ključnih državah vodi le za nekaj odstotkov in Donald Trump še lahko postane predsednik ZDA.

Celoten govor Donalda Trumpa na republikanski nacionalni konvenciji:

Advertisements