Wikileaks je objavil skoraj 20000 e-mailov, ki so si jih med seboj pošiljali člani demokratskega nacionalnega kongresa in strankarski funkcionarji, iz katerih je razvidno, da je stranka vseskozi ovirala ali vsaj bila negativno nastrojena proti Berniju Sandersu. Presenečenje? Niti ne. Od daleč se je videlo, da je temu tako in da Hillary Clinton preprosto mora zmagati.

Izkazalo se je tudi, da vsaj del ameriških medijev deluje pod povelji vodstva demokratske stranke, kar nam pomaga razumeti, zakaj so Sandersa na začetku skorajda ignorirali. Glede na to, kako v tem trenutku ameriški mediji skušajo vso zadevo prikriti, je to še en dokaz več, da v ZDA resnično ne obstaja svobodna četrta veja oblasti. Oziroma, da je več resnice mogoče zvedeti pri alternativnih virih na spletu in po socialnih omrežjih, kot od raznih CNN-ov, NBC-jev in The New York Timesov. To bi moralo dokončno odpreti oči tistim, ki še vedno naivno zaupajo v njihovo verodostojnost. Še bolj jasno tudi postane, zakaj ti mediji niso znali napovedati Trumpovega vzpona. Namreč, niso ga hoteli, ampak so delali na tem, da z manipulacijami zmanjšajo njegovo moč.

Čisti dokaz pokvarjenosti tega sistema je primer predsednice demokratov, Debbie Wasserman Schultz, ki je odstopila s svojega položaja, da bi ji skoraj takoj zatem zaposlitev v svoji kampanji ponudila Hillary Clinton. Da se vidi, komu je ves čas pripadala.

Zdaj se pojavljajo teorije zarote, da je Wikileaks le podaljšek ruske zunanje politike in da z razkritjem e-mailov Rusi skušajo škoditi Hillary Clinton. Tudi če bi temu bilo tako, bi bilo nepomembno. Te teorije zarote širijo največji ameriški mediji, medtem ko se komentatorji pod takšnimi članki zgražajo, saj jim niti malo ni mar, od kod je prišlo razkritje, ampak kaj se v razkritju skriva. Namreč, da je sistem zgrajen v korist političnih elit in da so ljudje moči povezani z mediji, ter da alternativni kandidati nimajo možnosti. Da je vsaj demokratski proces izbiranja kandidata za predsednika ZDA pokvarjen. No, jasno je, da je tudi republikanski, saj bi Trump zmagal še bolj prepričljivo, če mu ne bi manjkalo organizacije, kar ga je v marsikateri državi pokopalo.

Po vsem, kar se dogaja, obstaja velika verjetnost, da velik del Sandersovih podpornikov na volitvah ne bo podprl Hillary Clinton. K temu jih lahko poziva sam Sanders, toda razočaranje je veliko. Del jih bo ostal doma, del jih bo šel h kandidatki zelenih, Jill Stein, ki je kot kandidatka tretje stranke v ZDA v povsem nemogočem položaju, da bi karkoli dosegla, del jih bo šel k Trumpu. Imate ‘strokovnjake’ ki trdijo, da je slednje povsem nemogoče, da noben človek, ki je podpiral Sandersa, ne bi nikoli podprl Trumpa, ampak če ste malo spremljali razmere v ZDA, veste, da je to še kako mogoče. Spopad med populizmom in elitizmom je v polnem razmahu in Sandersovi podporniki so v glavnem naveličani političnih elit, med katere spada Hillary Clinton. Trump po drugi strani nagovarja prav njih, čeprav jih v mnogočem tudi odbija. Na koncu bo prevladalo, koga bodo številni bolj sovražili.

 photo epic_zpszkksguya.jpg
Takšnih besednih dvobojev si lahko obetamo še veliko

Advertisements