Tisti, ki se bojijo, da obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji načenja evropsko enotnost, niso ravno na tekočem. Po brexitu in brutalnem poniževanju Grčije govoriti o enotnosti je rahlo neumno. Že dolgo Evropska Unija ni bila tako razklana in šibka, kot je zdaj, kar se pa tiče rusofobije, nas v konflikt vlečejo predvsem interesi ZDA in nekaterih držav na vzhodu Evrope, ki imajo zgodovinske zamere.

V resnici obisku ruskega predsednika ne gre pripisovati pretiranega pomena. Državi imata dokaj dobre odnose in dobro je, da se stare vezi obnavljajo. Hkrati živimo v trenutku, ko lahko še poglobimo te vezi. Ruski predsednik v svetu seveda ni izoliran in potuje marsikam, res pa je, da mu skušajo po Evropi po diktatu nekaterih držav zapirati vrata. Zaradi tega vsekakor rad izkoristi priložnost in pride na obisk v članico EU. Če bi bili odnosi boljši, bi verjetno prišel kdo nižjega ranga.

Za države kot je Slovenija je pomembno, da čim manj zapirajo vrata, tudi če gre za sovražnika ZDA številka ena. To namreč ne bi bilo v slovenskem interesu. Podobno velja tudi za kakšnega drugega voditelja, ki je dovčeraj še veljal za dobrodošlega, danes pa ga že črtijo, ker ni več poslušen.

A pustimo interese države malo ob strani. Resnica je takšna, da Putina demonizirajo zaradi vsega drugega, ne pa zaradi agresivne zunanje politike, kaj šele zaradi nedemokratičnosti ruske ureditve. Zahod je zakuhal katastrofo v Ukrajini, NATO svoje vojske premika k ruskim mejam, pozabili smo že, da so ZDA podprle napad gruzinskih sil na dve uporniški republiki, kar je povzročilo vojno tam. Putina sovražijo zato, ker se Rusija ne pusti podrediti svetovnemu redu, ki ga vodijo iz Washingtona. To ni nobeno sovraštvo do ZDA, to so dejstva. Ruski predsednik vsekakor ni največji demokrat, novi Stalin pa tudi ni. Pod njegovim vodstvom se je Rusija zelo razvila, kar spet ni všeč tistim, ki bi največjo državo sveta najraje razbili na čim več manjših držav in si jih potem podredili skozi razne pravljice o potrebnosti privatizacije, deregulacije in manjšanja pravic državljanov. Na način, da ostanki nekoč velike države potem ne bi bili več grožnja svetovnemu redu.

Advertisements