V ZDA se v politiki godi nekaj, česar smo Slovenci že vajeni. Donald Trump in Hillary Clinton drug drugega skušata predstaviti kot absolutno zlo in s tem mobilizirati čim več podpore, s tem pa se samo še krepi prevlada dvostrankarskega sistema.

V Sloveniji je to zgodba Janeza Janše, enega najbolj osovraženih politikov, ki služi za strašilo, s katerim je mogoče do uspeha pripeljati nove in nove instant stranke. Tudi če nimajo ne programa, ne zadostnih kadrov, kaj šele izkušenj. V ZDA so predvsem demokrati v spregi z mediji Trumpa predstavili kot malodane novega Hitlerja, fašista, ki grozi da bo iz države naredil totalitarno tvorbo. S tem so volilno telo, ki ne mara Trumpa, Hillary pa tudi ne zaupa, postavili v vlogo, da se jim mora zdeti glasovanje za recimo zeleno kandidatko Jill Stein, nesmotrno, kaj šele, da bi raje ostali doma, kot sodelovali v pokvarjenem sistemu. Tudi na Trumpovi strani počnejo podobno.

V ameriški predsedniški tekmi so štirje kandidati, toda še enkrat več je to le tekma med demokrati in republikanci. ZDA so dvostrankarska diktatura, kjer alternative skorajda nimajo možnosti. Pojavijo se lahko le znotraj obeh strank. Ne gre dvomiti, da je Trump en takšen odklon znotraj republikanske stranke.

Dokler bodo Američani glasovali za kandidate dveh največjih strank, se ne bo nič spremenilo. Tretje stranke se lahko namreč okrepijo le, če jim raste podpora. Če se volivci zavedo, da kljub porazu, njihovi glasovi niso vrženi proč, da je nekje treba začeti. Toda v časih medijske demonizacije, ko je vsa pozornost usmerjena v črno beli spopad med dobrim in zlim, je to zelo težko. In to se seveda ne bo spremenilo niti potem, ko Trumpa ne bo več. Demokrati bodo vsakega republikanskega kandidata označevali z najhujšimi oznakami in obratno. S tem bosta obe stranki še naprej zagotavljali svojo prevlado.

Advertisements