Pri večini večjih medijev so že prej pripravili komentarje, da je Hillary Clinton zmagala, ne glede na potek same debate. Nobena skrivnost ni, za koga večina političnih in medijskih elit navija. A kdo je v resnici zmagal? Le čas bo skozi ankete javnega mnenja pokazal, kdo je bil bolj uspešen. V tem trenutku se le nadaljuje politična kampanja skozi zapise komentatorjev, od tistih pri velikih ameriških medijskih hišah, do tistih, ki samo izražajo svoja mnenja na socialnih omrežjih.

Prva debata od treh med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton se je začela, kot bi pričakovali, da se bo začela debata med republikancem in demokratko. Z besedami o trgovinskih sporazumih, ustvarjanju delovnih mest, zadolženosti, obremenjenosti gospodarstva. Trump je Američane prepričeval, kakor to počne že dolgo, da so za njihove težave krivi slabi sporazumi, zaradi katerih podjetja selijo proizvodnjo na Kitajsko ali v Mehiko. Njegov načrt je, ta proces zaustaviti in tako preprečiti ukinjanje delovnih mest v ZDA. Prav tako bi nižal davke, s čimer bi pomagal gospodarstvu k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Hillary je ta načrt napadla kot ponavljanje starih napak, ki so pripeljale do velike krize ob koncu prejšnjega desetletja in bi koristile le bogatim, hkrati pa bi nižanje davkov prineslo še večji proračunski primanjkljaj.

V prvem del se je Donald Trump zdel bolj uspešen, saj je uspel pozornost usmeriti na trgovinske sporazume in s ponavljanjem primerov izgub delovnih mest in ponavljanjem imen držav v ZDA, je tudi neposredno ciljal na lokalne skupnosti. Uspelo mu je Hillary predstaviti kot del elit, ki s takšnimi sporazumi nimajo težav. Dotaknil se je tudi TTIP, za katerega Hillary trdi, da ga ne podpira, a je potem spretno preusmeril pozornost na predsednika Obamo in jo vprašal, če je potem podpora TTIP njegova krivda. Če bi v tej debati namesto Hillary sodeloval Bernie Sanders, bi Trump vsekakror imel mnogo več težav. Podporniki Sandersa vsekakor v tem delu debate ne bodo našli razloga, da podprejo Hillary Clinton, Trump pa je nagovarjal tiste ljudi, ki jih nagovarja že ves čas. Predvsem poražence vedno bolj odprtega gospodarstva.

Pod črto, Trump bi znižal davke bogatim, Hillary bi jih zvišala. Tipična debata med republikancem in demokratko, ki bi bila enaka, če bi namesto Donalda in Hillary nastopala dva druga kandidata.

Zaradi tega ni bilo nobeno presenečenje, ko se je začel napad na Donalda Trumpa, ker ta še ni objavil svoje davčne napovedi. Hillary je mojstrsko omenila številne delavce, ki jim Trump ni plačal opravljenega dela, s čimer je vsekakor spodkopavala njegovo privlačnost ameriškemu delavskemu razredu, ki si jo ta pridobiva z vlogo borca proti političnim elitam. Prav tako ga je napadla zaradi bankrotov, ki so se mu zgodili v njegovi karieri, da bi dokazala, da Trump vendarle ni tako sposoben, kot se predstavlja.


Posnetek celotne debate

Pri vprašanju o rasnih napetostih se je znova ponovila stara delitev na republikance in demokrate, kar nam dokazuje, da je ta kampanja, kljub nekaterim čudaštvom Donalda Trumpa, v marsičem  zelo podobna prejšnjim. To je postalo jasno takoj, ko je prešla na polje kriminala in je Trump začel govoriti o zakonu in redu, Hillary pa o rasizmu v policiji in dostopnosti orožja kriminalcem. Trump tudi nadaljuje že prej začete napade na demokrate, češ da ti afroameriško skupnost le zlorabljajo kot rezervar volilnih glasov, potem pa jih puščajo na cedilu. Hillary je Trumpa označila za rasista, s čimer je le še krepila to njegovo podobo, ki jo skuša tako zelo vtisniti v kolektivno zavest Američanov.

Na področju zunanje politike je Trump skušal Hillary predstaviti kot del skupine, ki je zakuhala zmedo na Bližnjem Vzhodu. Po drugi strani je Hillary zopet omenjala očitke na račun Rusije, da vdira v ameriške informacijske sisteme, vse z željo, da bi demonizacijo Rusije, ki jo vodijo ameriški mediji in politika, navezala na Donalda Trumpa. Resnici na ljubo o tej temi beseda niti ni tekla dolgo. Ta segment je sicer bil nepovezano skakanje od tega, kdo koga podpira na področju zunanje politike, do tega, ali je Donald Trump podpiral napad ZDA na Irak in načrta, kako uničiti Islamsko državo. Zaradi tega se ni uspela izluščiti glavna delitev med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom glede ameirške usmeritve v zunanji politiki, ki je drugače očitno med globalnim imperializmom Hillary Clinton in iskanjem možnosti sodelovanja koristnega ZDA Donalda Trumpa.

Nekaj o slikanju ZDA s strani Donalda in Hillary. Donald Trump ZDA slika kot državo, ki ne deluje, s propadajočo infrastrukturo in centri mest, ki so podobni vojnim območjem, medtem ko velika podjetja bežijo v manj obdavčene države z nižjimi stroški dela, za seboj pa puščajo opustošenje. Hillary ZDA slika bolj svetlo, čeprav seveda vidi probleme. To je popolnoma razumljivo, saj ob nagovarjata različne dele prebivalstva. Podporniki Trumpa se pogosto vidijo kot poražence sistema, ki deluje v korist drugih. Zanje so ZDA res vedno bolj propadajoča tvorba. Podporniki Hillary so prej zastopniki ohranjanja stvari, kakršne so in niso ostro nastrojeni proti vladajočim elitam, saj jim niti ne gre tako slabo. Prav zato zmagovalci sistema, med katere spadajo tudi zaposleni pri večjih medijskih hišah, tako goreče podpirajo Hillary.

Debata med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom ni bila tako slaba, kot bi si kdo mislil pri prebiranju dnevnega časopisja in poslušanu prispevkov na radiu in televiziji. Res je bilo nekaj skakanja v besedo tekmeca, grdih napadov in čudaštva, toda na splošno je šlo za tipičen spopad med republikancem in demokratko, razen na področju zunanje politike, kjer je Hillary Clinton postala zaščitnica vseh ameriških jastrebov. V preteklih letih so bili republikanci tisti, ki so privabljali jastrebe. Ker v takšnem formatu ni mogoče na veliko razpredati o svojih načrtih, se vse zoži na ključne besede in to sta počela tako Hillary kot tudi Donald. Ne eden, ne drugi, ni pretirano govoril o podrobnostih. Zvedeli smo le, da bo Donald nižal davke bogatim, Hillary pa višala in tu in tam še kakšen drobec. Ne več.

Komu je debata bolj koristila? Najprej, prepričani ostajajo prepričani. Kljub temu, da večina večjih medijskih hiš podpira Hillary Clinton in skuša Trumpa naslikati kot neuravnovešenega čudaka, to nima več vpliva na tiste, ki ga podpirajo, saj taisti ljudje ne zaupajo prav tem medijem. Oba sta v prvi vrsti le govorila svojim podpornikom in jih mobilizirala za volitve, ki pridejo novembra. Kar se tiče prepričevanja še neprepričanih, kdo ve. Čas bo povedal. Zdi se, da je bil spopad dokaj izenačen in sta oba dosegla prav tisto, po kar sta prišla. Hillary je in še bo skupaj s pomočjo medijev skušala Donalda predstaviti kot neuravnovešenega čudaka in rasista, ki bo delal samo za svoj žep, Donald je in še bo skušal Hillary skušal predtaviti kot pokvarjeno elitistko, ki je že zdavnaj dokazala svojo nesposobnost. Da bo temu tako, je jasno že kar nekaj časa in v prihodnjih tednih se ne bo nič spremenilo. Le napadi utegnejo postati hujši, celo primitivni.

V veselem pričakovanju naslednje debate, torej. Ponedeljkovo si je ogledalo kar 80 milijonov Američanov.

Advertisements