Če bi verjeli poročilom v zahodnih medijih, potem rusko letalstvo in sirske oborožene sile v obkoljenem vzhodnem delu Alepa, kjer živi četrt milijona ljudi, namenoma bombardirajo bolnišnice in vrste pred pekarnami. Verjeli bi, da gre za barbarsko bombardiranje, kakršnega ni bilo vse od Dresdna ali Tokia ob koncu druge svetovne vojne. Da rusko letalstvo namerno napada stanovanjske zgradbe, v katerih ve, da se nahajajo otroci, z največjimi bombami. Verjeli bi celo, da sirska vojska nad civilnim prebivalstvom uporablja drugo najhujše orožje takoj za jedrskim, večcevne raketomete TOS 1 (orožje, ki ga je sirska vojska dobila v uporabo že dolgo tega in ki v resnici ni nič posebnega, kaj šele, da bi bilo primerljivo z jedrskim). Zagotovo pa vam ne bi prišlo na pamet, da se v vzhodnem delu Alepa nahajajo oboroženi uporniki in da so tudi med njimi žrtve.

Vsaka vojna je strašna. Tudi tiste, ki jih vodijo ZDA in kjer je ogromno postranske škode. Toliko včasih, da se kdo mora vprašati, ali zanalašč z brezpilotnimi letali ne bombardirajo porok in pogrebov, a pustimo to ob strani. Jasno je, da ofenziva v Alepo terja davek med civilnim prebivalstvom. Da so zadete tudi stanovanjske stavbe in bolnišnice. Jasno pa je tudi, da ne gre za namerno politiko uničevanja civilnega prebivalstva. Če bi recimo rusko letalstvo hotelo uničiti civilno prebivalsto v vzhodnem delu Alepa, kjer mimogrede, živi veliko manj ljudi, kot v delu Alepa, ki ga nadzorujejo vladne sile, bi število civilnih žrtev vsak dan šteli v tisočih. Toda tega ni.

 photo siralep_zps4rvwnnbw.jpg
Sirske oborožene sile v Alepu

Sirske oborožene sile ob podpori ruskega letalstva in prostovoljcev in Irana in Iraka (da, tudi od tam prihajajo na pomoč sirskemu režimu), imajo pred seboj težko nalogo zavzeti gosto poseljen del mesta. Uporniki imajo prednost, da se lahko skrivajo kjerkoli hočejo. Da iz stanovanjskih stavb streljajo na napredujoče vojake. Ali se skrivajo pod zemljo. Ali celo v bolnišnicah. Če napadalec noče doživeti pravega masakra med svojimi vojaki, mora uporabljati zračno in topniško podporo, zaradi česar je potem tudi toliko uničenja. A da bi zavzeli uporniški del Alepa, druge izbire ni. Ne Rusi, kaj šele Sirci, nimajo na voljo nekih čudežnih orožij, s katerimi bi točno videli, kje se nahajajo oboroženci in bi jih potem ubijali s kirurško natančnostjo. Vojaki že pogosto trdijo, kakšno vse orožje imajo, ampak to spada prej na polje zastraševanja nasprotnikov, z realnostjo pa nima stika. Na koncu je vedno veliko bombardiranja skorajda na slepo. Z neke točke streljajo po vas in vi streljate nazaj, ne da bi vedeli, če se tam ne nahajajo civilisti. Alternativa takšnemu napredovanju je, da se poskuša ljudi v Alepu izstradati, kar bi potem bila mnogo hujša vrsta obleganja.

Propaganda, ki se izliva iz ust zahodnih politikov in medijev, je neumorna in polna grozljivih zgodb. Če mrtvi otroci niso dovolj, potem se pač govori o uničevanju bolnišnic. Zavedati se je pač treba, da jim drugega ne preostane, razen če ne želijo tvegati večje vojne. A pri tem zahajajo v neverjetna pretiravanja. Človek dobi občutek, da je v obleganem delu Alepa vsaka druga stavba že bolnišnica in da je vsaki dan uničenih nekaj. Kar je praktično nemogoče. Seveda se v tej vojni dogajajo grozljive stvari in tega ne gre zanikati. A v tem trenutku se zdi še bolj grozljiva dvoličnost, ko se za vojne zločine imenuje vojaške operacije Rusov, Sircev in drugih njihovih zavzenikov, medtem ko se noče videti grozodejstev bolj ali manj zmernih upornikov. Še celo proti Islamski državi ni večje operacije s strani zahodnih držav, četudi njihovi pripadniki morijo po vsem svetu. Breme je na sirskih in iraških oboroženih silah. ZDA niti tankerjev polnih nafte, ki jih je Islamska država izvažala v Turčijo in tako dobivala denar, niso hotele bombardirati, znale pa so zadeti položaj sirske vojske pri Deir Ezzorju, kar so skušali izkoristiti prav pripadniki Islamske države.  Tisti, ki govorijo o barbarizmu in ki vsak dan vpijejo o usodi sirskih otrok, niti niso sposobni priznati, da trpijo in umirajo tudi otroci na območjih, ki jih nadzoruje sirska vojska. Lahko si le mislimo, kakšen grozljiv molk bi zavladal, če bi zmerni in manj zmerni uporniki zavzeli področja, ki jih nadzoruje sirska oblast in bi tam začeli klati vse svoje nasprotnike. Kar naenkrat ne bi bilo več nobenih poročil iz Sirije.

Ne verjamete? Pomislite na Libijo.

Advertisements