Med Janezom Janšo in njegovimi privrženci tu in tam poči. Ljudje, ki so mu bili še pred kratkim povsem zvesti, se zaradi tega ali onega razloga znajdejo brez zaupanja predsednika SDS, čemur sledijo ostri napadi v medijih, ki jih ta stranka nadzoruje, ali na spletu.

Nekdo me je vprašal, zakaj ljudje vztrajajo v SDS-u in zakaj podpirajo Janeza Janšo, tudi če se stranka nikamor ne premakne in se zdi, da so ji vsa vrata na oblast zaprta. Moj odgovor je bil strah. V tej državi je že tako nevarno imeti lastno mnenje. To ne velja samo za SDS. Če se imate za levičarje in imate rahlo drugačno mnenje o kakšni pomembni temi, postanete takoj sumljivi. Slovenci težko prenašajo različnost, čeprav je povsem normalno, da se ljudje ne strinjamo o vsem. No, v SDS-u pod Janezom Janšo, se zdi vse le še hujše. Podporniki vedo, da jih, če se bodo zamerili voditelju, čaka izgon. To pomeni, da bodo hitro ostali brez prijateljev in da jih bodo napadali. Če gre za ljudi, ki računajo, da bodo preko stranke delali kariero, potem je strah le še hujši. Zato raje prikimavajo in ponavljajo, kar jim od zgoraj govorijo, da morajo.

Do preloma lahko pride tudi že, če je neka oseba samo preveč sposobna in zato nevarna voditelju. Zdi se, da  v SDS-u ne gre preveč kazati svoje nadarjenosti.

Primer, kako hitro lahko odpadeš od milosti, je Damir Črncec:

Janša je prekinil stike z osebo, ki mu je stala ob strani od svoje rane mladosti. Vsaj od leta 1994, ko se je kot 22-letnik udeležil protestov ob izbruhu afere Depala vas. Enajst let pozneje, leta 2005, ga je prva Janševa vlada imenovala za direktorja vojaške obveščevalne službe (OVS). Druga Janševa vlada ga je na svoji prvi seji postavila na čelo Sove.

Nič ni narobe z zdravo ambicioznostjo. Da nekdo verjame, da je sam najbolj sposoben doseči spremembe, voditi stranko, itd. Ampak, zdrava ambicioznost se spremeni v nezdravo, ko človek začne samega sebe smatrati za bolj pomembnega od političnih ciljev, za katere se bori. Zdi se, da je v primeru Janeza Janše tako. Da politika ni več toliko pomembna, kot on. Namreč, glede na to, da je SDS bolj kot ne v slepi ulici, bi iz zornega kota boja za vrednote, ki jih zasleduje, bilo čisto normalno, če bi zamenjali svojega voditelja. Ljudje bi morali biti manj pomembni, kot vrednote, kot politični program. Tudi, če bi recimo Črncec ali Primc lahko ogrozila primat Janeza Janša, bi ta moral biti sposoben to sprejeti, če bi s tem lahko vsi skupaj naredili korak proti uresničitvi ciljev, za katere se borijo.

Toda zdi se, da so ti cilji v drugem planu in da bi lahko bili hitro povsem drugačni, če bi se ambicioznemu človeku to zdelo potrebno. Vse na veliko veselje političnih strategov politične levice, ki že zelo dolgo uspevajo na anti Janša refleksu in pogosto nimajo nobenega drugega programa, kakor da so manjše zlo.

Advertisements