Na nacionalki so kot odgovor na predvajanje filma proti splavu na poslopju frančiškanske cerkve v Ljubljani, imeli soočenje v oddaji Tarča.  Seveda se lahko vprašamo, ali je bila burna reakcija na ta film racionalna. Glede na dogodke na Poljskem, bi skorajda lahko rekli, da je bila, toda po drugi strani se je zaradi te reakcije tudi začelo le še bolj govoriti o splavu in je potem tudi nacionalka uvrstila to temo v Tarčo.

Če se je to že zgodilo, potem bi morala nacionalka poskrbeti, da bi debata bila na nivoju. A na žalost se je vse skupaj  zdelo kot rumeno razburjanje javnosti. Saj zato je bila ena izmed udeleženk tudi Angelca Likovič, ki je med drugim povedala, da je ‘tudi tem posiljenim ženskam je treba pomagati, da rodijo otroke, ker potem bodo srečne!’ Čestitam za ta biser modrosti. Prav tako je bilo vse skupaj vzpostavljeno kot spopad dveh taborov, kar neizbežno polarizira gledalce. Na kratko, zdi se, da je vse skupaj imelo namen povečevanja gledanosti, ne kakšne globoke razprave.

Zavedati se moramo, da pri vprašanju medijske pozornosti  temam, za katere ne bi želeli, da se o njih razpravlja, ni lahkih odgovorov.  Ignoriranje včasih pomaga, včasih pa ljudi samo pošlje k alternativi. Debatiranje prav tako lahko prepriča, umiri trenja, ali pa jih le še bolj zaostri. Zdi se, da je pri presojanju, kdaj je potreben kakšen odgovor, najbolj pomembno poznavanje osnovnih delitev med prebivalstvom. Recimo, debata o splavu bo v Sloveniji težko spremenila obstoječe stanje, ker ni videti, da bi si večina prebivalstva želela prepoved. Celo nasprotno. Po drugi strani smo videli v primeru pravic istospolno usmerjenih, da je večina prebivalstva proti in zaradi tega niti očitna medijska pristranost ne pomaga veliko.

Advertisements