Komentar Andreja Fomina za Oriental Review se začne dobro, konča pa v fantastičnih sferah. Hkrati nam obelodani, zakaj toliko konservativcev na zahodu navija za Rusijo.

Fomin se dobro sprašuje, zakaj je ravno Sirija postala ključna točka na bližnjem Vzhodu in ne Egipt in zakaj je Rusija tista, ki se v Siriji zoperstavlja načrtom ZDA? Sporoča, da prisotnost nafte vsekakor ne more biti odločilen razlog za zahodno podporo upornikom, saj bi s tega zornega kota bilo mnogo bolj racionalno demokracijo izvažati v Venezuelo, ki ima resnično velike rezerve, medtem ko je Sirija palček. Prav tako se mu ne zdi smiselno sirske krize pojasnjevati z naftovodom, ki ga podpira Katar in ki bi naj potekal čez sirsko ozemlje. Celo v nasprotjih med šiiti in suniti in regionalnem spopadu med Iranom in Saudsko Arabijo ne vidi poglavitnega razloga za krvavo državljanjsko vojno.

Po Fominovih besedah ‘vse to, seveda v različnih stopnjah, prispeva k resnosti konflikta, ampak ne razlaga zakaj so vojaki iz različnih držav – tudi iz dveh najmočnejših, Rusije in ZDA, trenutno aktivni v Siriji.’ Kar sledi, je zanimiva razlaga.

Fomin vidi v zahodnih željah destabilizacije Sirije poskus nestabilnost prenesti na vso Evrazijo in tako pohabiti tekmece, predvsem Kitajsko in Rusijo. Gre za podobno teorijo, kot je imperij kaosa, torej da ZDA delajo na tem, da po svetu širijo nestabilnost in tako preprečujejo, da bi se pojavila konkurenčna sila. Da torej nikakor ne izvažajo demokracije, da bi vzpostavljale lojalne režime, ampak izvažajo spore, ki države potem držijo v stanju državljanjskih vojn. Toda Fominova razlaga se ne kočna tukaj. Kar sledi, je poskus razlage sveta kot spopada med zahodnim liberalizmom, ki vse vidi skozi denar in Rusijo, ki je edina država, ki temu nasprotuje. Zraven za dobro mero vmeša še krščanstvo, ki da ga zahodne nadnacionalne elite sovražijo, medtem ko Rusija postaja zaščitnik tradicionalnih vrednot.

‘Rešiti svet pred nezadržnim širjenjem zla’ – takšna je globalna misija in usoda ruskega naroda in ruske države kot zgodovinskega fenomena. Ta usoda ni bila izbrana, ampak Rusiji je še enkrat več usojeno, da reši svet pred uničenjem – drugače več ne bi bila Rusija.

To v nobenem primeru ne pomeni nezmotljivosti ali posebnosti Rusov samih, saj se boj bije tudi znotraj njih, ampak naciji nalaga posebno odgovornost za usodo vsega sveta. Dejstvo te poklicanosti razloži iracionalno, divje sovraštvo do Rusije in Rusov, ki tako pogreva globalni ‘super razred’ in ki se odraža v terabajtih militantne propagande, ki jo plačujejo vsak dan.

 
Na kratko, to je spopad med dekadentnimi elitami na zahodu, ki so že zdavnaj prisegle hudiču in med sveto Rusijo, ne brez pomanjkljivosti, ki se temu še edina upira.

Ta fantastična razlaga, ki ima svoje korenine v zgodovini, nam pomaga pojasniti marsikaj. Seveda imajo vse države sveta svoje interese in za ameriškimi se ne skriva nobeno protikrščansko divjanje ali podvrženost hudiču, ampak želja obvladovati čim več in preprečiti, da se ta prevlada kdaj konča. Za vsako ceno. Rusija je po drugi strani ogromna država s potencialom, ki se pobira na noge in išče svoj prostor pod soncem. V Ukrajini jasno, da ima svoje interese in ne more kar dopustiti, da bi zahodne države širile svoj interesno sfero na njene meje, v Siriji podpira svoje zaveznike, ker ji je mar, da Iran v kakšni barvni revoluciji ne pade pod ameriški vpliv in ker se v Siriji borijo skrajneži, ki lahko zelo hitro najdejo pot v Rusijo. Konflikt je neizbežen.

To mišljenje, da je Rusija nekakšni branik tradicionalnih vrednot ima veliko moč. Zaradi tega imate ogromno konservativcev na zahodu, ki vedno bolj podpirajo Rusijo, medtem ko jo liberalci goreče sovražijo. To vam pojasni, zakaj recimo toliko Trumpovih podpornikov v Rusiji ne vidi sovražnika, medtem ko ameriški liberalni mediji vsak dan pripravljajo javnost na vojno in so privrženci Hillary Clinton pripravljeni verjeti, da Rusi stojijo za wikileaks. Pojasni vam tudi kakšno rusko zastavo na shodih Pegide v Nemčiji.

Ta prepad med nadnacionalnimi zahodnimi liberalnimi elitami, ki bi podirale meje, uvažale begunce in migrante, mešale prebivalstvo, se borile za pravice istospolno usmerjenih in med nacionalističnimi konservativci, ki bi meje zapirali, prisegali na tradicionalne vrednote, tudi če to pomeni manjšanje pravic žensk in preganjali tujce, je zelo pomemben. Čisto mogoče, da je nadomestil spopad med komunizmom in kapitalizmom iz časa hladne vojne. Kar se tiče odnosov med državami, je stvar malo bolj zapletena, ker se zdi, da nesoglasja pogosto nimajo nobene povezave z ideologijo, ampak s poskusom nadzorovati čim več sveta (poglejte odnos med Poljsko in Rusijo), a vsekakor bo vsaj na propagandni ravni ta prepad še kako pomemben v odnosih med Rusijo in ZDA in njenimi zavezniki.

 

 

Advertisements