Odnos do Rusije v zahodnem komentariatu je takšen, kot je že dolgo. Niha med trditvami, da je Rusija tik pred gospodarskim, političnim, vojaškim in še kakšnim zlomom in trditvami, da gre za nevarno, agresivno državo, ki se pripravlja, da bo izvedla invazijo na kakšno nemočno sosednjo državo.

Vse obenem, pogosto izpod peres istih komentatorjev.

Radi pozabljamo, da je sirska državljanjska vojna divjala že leta pred ruskim vojaškim posredovanjem. Seveda, Rusi so Asadovemu režimu že prej dobavljali orožje, kakor so orožje in denar upornikom dobavljali njihovi zavezniki v zalivskih monarhijah in Američani in Turki. Slednji so svoje meje naredili priročno prepustne, da se je povodenj džihadistov lahko iz celega sveta valila v Sirijo.

Toda pomoč Rusije pred samim vojaškim posredovanjem se ni zdela dovolj velika, da bi lahko dolgoročno ohranila Asadov režim. Potrebno je bilo bolj aktivno posredovanje in septembra 2015 se je na grozo in tudi ob posmehu, začelo. Jasno, Asadovega režima niso ne tedaj, ne zdaj, podpirali samo Rusi. Pomislimo le na iranske prostovoljce, libanonsko šiitsko milico Hezbolah in tudi na borce iz Iraka in Afganistana, a to bi bilo za propagando malce preveč zapleteno, ker bi lahko kdo dobil občutek, da se v Siriji dogaja večji spopad, ne le obračunavanje dveh zlobnih režimov, sirskega in ruskega, z nemočnim ljudstvom, kakor bi vam to radi povedali v Washingtonu. Saj veste, tam, kjer so pripravljeni zadnjo verzijo Al Kaide sprejeti kot priročnega zaveznika in jo označiti za zmerne upornike.

Rusija v Sirijo ni poslala kdo ve kako velikih sil. Vsega nekaj letal in helikopterjev in kopenskih sil potrebnih za varovanje tega kontingenta. Kljub temu je to bilo dovolj, da je spremenilo razmerja sil na terenu. Letalski napadi so pomagali odmakniti nevarnost ključnim ozemljem pod nadzorom vlade, počasen napredek je pripeljal do tega, da je le vprašanje časa, kdaj bo padel uporniški del Alepa. Za razliko od Američanov, so Rusi uspeli najti cele flote tankerjev, ki so za Islamsko državo prevažali nafto v Turčijo in ji tako pomagali financirati svoje delovanje. To je bil za Islamsko državo velik udarec.

 photo russyiaj_zpsyyv1rup2.jpg
Sirska kampanja služi tudi preizkušanju ruskega orožja, starega in novega

Ker se je rusko posredovanje izkazalo za uspešno, ker ni bilo večjih žrtev med njihovimi pripadniki, ker se vmes rusko gospodarstvo ni sesulo in vedno bolj kaže znamenja okrevanja,  so med številnimi zahodnimi komentatorji narasle jeza, obup in frustriranost. Začelo se je vpitje, da se v Alepu dogaja pravi genocid nad civilnim prebivalstvom, da je vsaki drugi dan bombardirana bolnišnica in tako naprej. To povečinoma taisti ljudje, ki niso sposobni napisati ene vrstice o grozodejstvih v Jemnu. Pritiski, da naj nekdo nekaj naredi, so se začeli večati. Našel se je celo kdo, ki bi najraje videl ameriški vojaški napad proti ruskim silam v Siriji, tudi če bi s tem tvegali svetovno vojno.

Resnica je takšna. Rusija je uspela v Siriji z majhno investicijo svojega letalstva radikalno spremeniti razmere na terenu. Celo ZDA proti temu ne morejo nič, razen da tvegajo pravo vojno. Pošiljanje orožja upornikom je sicer vedno opcija, a nikakor nekaj novega. Težko, da bo karkoli spremenilo. Rusija je dejansko v Siriji vzela vajeti v svoje roke in je sila, ki odloča, kako se bo ta državljanjska vojna razvijala. Če se odločijo, da bodo bolj silovito bombardirali upornike v Alepu, lahko to tudi storijo. Če se odločijo, da zmanjšajo svojo prisotnost, tudi. To je odločitev, ki bo sprejeta v Moskvi, ne v Washingtonu.

To boli. Boli odločevalce v zahodnih prestolnicah in boli njihove medijske podaljške. Boli, ker se to dogaja na Bližnjem Vzhodu, ki je tako dolgo bil peskovnik ameriških interesov. Da je stvar še hujša, niti v Iraku se ne morejo zanesti na oblast, ker se zdi, da je ta prej bolj privržena sosednjemu Iranu, kot zaveznikom, ki z letalskimi napadi pomagajo pri osvobanjanju Mosula. Celo Kurdi so vprašljivi, saj se še kako zavedajo trenj zaradi Turčije. Boli tudi, ker se je status Rusije v svetu okrepil. Pomislite, država, ki ji iz leta v leto napovedujejo propad, če ne drugače, ker se bodo ruski državljani kolektivno na smrt napili vodke, lahko diktira dogodke v pomembni državi Bližnjega Vzhoda.

Jasno je. Rusija v tem trenutku ne gospodarsko, ne vojaško, ni enakovredna ZDA. Te imajo še vedno ogromno premoč, ki se še poveča, če jim dodamo zaveznike v NATO paktu. Toda hkrati tudi ni Zgornja Volta z jedrskimi raketami, kakor bi si marsikdo želel. Je resna država, sposobna braniti svoje interese na nekaj ključnih območjih na planetu. Nihče v Kremlju ne razmišlja, da bi ruske vojske poslal na pustolovščino osvajanja baltskih držav ali Poljske, kakor bi vas radi prepričali tisti, ki pošiljajo NATO vojske na ruske meje. Razumljivo pa je, da modernizacija oboroženih sil omogoča Rusiji, da se lahko učinkovito brani. Da je največji državi na svetu težko oporekati, da je pomembna sila, katere mnenje se mora upoštevati.

Advertisements