Medtem ko za Hillary Clinton stojijo vojske profesionalcev in prostovoljcev,  Donald Trump čivka. Na eni strani imamo do zadnje podrobnosti dodelano kampanjo, na drugi je bolj pomemben občutek kandidata. Za eno stran navija večina večjih medijev, na drugi strani alternative na spletu in posamezniki z blogi in vplivom na socialnih omrežjih. Hillary je uspela zbrati okoli 1,3 milijarde $, Donald za polovico manj. Kljub temu je obarvanost držav na rdeče in modre presenetljivo podobna tistim iz preteklosti.

Ob obarvanosti mislim na podporo držav ZDA kandidatoma republikancev in demokratov. Večina je trdno v enem ali drugem taboru in ne glede na to, da je Donald Trump tako nekonvencialen kandidat, so republikanske države trdno za njim. Pravo bojišče je le nekaj držav, ki se lahko obrnejo na eno ali drugo stran.

To nam pove veliko o tej tekmi. Oba kandidata, če odmislimo ekscese, na katerih se hranijo mediji, zagovarjata večinoma tipična republikanska in demokratska stališča. Velika izjema je zunanja politika, kjer je Trumpu uspelo pregnati republikanske jastrebe naravnost v naročje Hillary Clinton. Demokrati so ta hip zaradi tega mnogo bolj vojna stranka. Kar se tiče govoričenja o gradnji zidu, omejevanja priseljevanja, gre za čisto republikanska stališča, ki so pač drugače izražena bolj politično korektno.

Pomemben element je tudi anti elitistični moment v ameriški politiki in tukaj se morebiti skriva prava skrivnost tega cikla izbire ameriškega predsednika. Ne bi mogli namreč bolje opisati tega spopada med populistom, kot je Trump in elitistko, kot je Clintonova, kot v vodenju njunih kampanj.

Jasno  je tudi, da vsa pamet, ki podpira demokratsko kandidatko, ni veliko vredna. Očitno gre za ljudi, ki živijo v svojem mehurčku in kljub vsem svojim raziskavam javnega mnenja, ne  znajo pravilno oceniti občutkov volilnega telesa. Ostajajo ujeti v skorajda pikolovsko deljenje volilnega telesa na posamezne demografske skupine, ki se jih potem skuša najbolj učinkovito zmanipulirati, hkrati pa se ne zavedajo vse škode, ki jo povzročajo s svojim vzvišenim odnosom, ki kar sili veliko Američanov v Trumpove roke. Prilagodili so se Trumpovemu načinu vodenja kampanje in so tekmo pomagali spremeniti v tekmovanje v negativnosti, spregledali pa so, da je pomembno tudi to, kar ljudem ponujaš. Trump je namreč uspel mnogo bolj kot Clintonova, postati kandidat upanja, čeprav po podpori sodeč le za del belopoltega prebivalstva in čeprav nihče ne more biti povsem prepričan, da tudi resno misli, kar govori.

Obe kampanji se zelo razlikujeta, učinek pa je na koncu zelo zanimiv. Kakor je bilo mogoče napovedovati že pred enim letom, se vse odloča le v nekaj ključnih državah. A kar odloča, očitno ni dobro naoljena kampanja in milijoni porabljeni za oglase. Drugače bi Hillary z lahkoto zmagala.

 

 

Advertisements