V soboto je v Brežicah potekal deseti kongres NSi, na katerem so za predsednico znova izvolili Ljudmilo Novak. Besede iz naslova je še pred začetkom kongresa povedal Matej Tonin, ki ni kandidiral za mesto predsednika. Na kongresu je bilo prisotnih več kot 500 delegatov in delegatk, Novakova je dobila podporo velike večine, a bila je tudi edina kandidatka.

Medtem se slabi odnosi s SDS nadaljujejo. V NSi želijo voditi samostojno politiko, zaradi česar so pogosto tarča napadov. Sploh vodstvo. “Nismo niti tranzicijska levica niti žlahtna desnica, ki bi si jo kdo lahko prilastil,” je povedala Novakova in v tem tiči bistvo problema. V SDS-u bi želeli, da je NSi le njihov satelit. ‘Ostajamo samostojna stranka, nikogaršnja marioneta, ampak desno-sredinska stranka s krščansko demokratskimi vrednotami. Verjemite in zaupajte nam.’

Ima NSi možnost, da kdaj v prihodnosti zmaga na državnozborskih volitvah? Zdi se, da niti ne. Namreč, prostor, iz katerega bi morali črpati svojo podporo, jim ne daje dovolj. Tam je že SDS, ki se je uspela pozicionirati kot prevladujoča sila. Sovražna retorika, ki pogosto prihaja iz njihovih vrst, je povzročila, da se veliko ljudi, ki jo podpira, počuti, kakor bi živeli v nedemokratičnem režimu in se zato zbirajo za svojim vodjem. Janša je uspel, da velja za rešitelja v boju proti ‘temnim silam.’ To se morebiti komu zdi smešno, a je v resnici tako. V takšni atmosferi bolj zmerna stališča NSi in poskusi samostojne politike lahko obveljajo za izdajstvo, če ne celo za delo zakulisnih sil. Saj veste, Udba, Kučan, Murgle…

Problem NSi je, da se kot krščanska stranka ne more kdo ve kako nadejati velike podpore na politični sredini. Za zmago bi morala mobilizirati veliko trenutnih podpornikov SDS. V slovenskem sistemu je tudi jasno, da ena sama stranka težko doseže večino. NSi bi torej morala računati na zaveznike, kar je mogoče doseči, če se v Državni zbor vrne SLS in če se ustanovi kakšna zavezniška liberalna stranka, ki bi pobirala nove glasove. Prav slednje bi se naj tudi zgodilo. Dejansko pa je v tem trenutku tako, da če NSi hoče sodelovati v vladajoči koaliciji, mora izbrati ali kakšno stranko, ki se pozicionira na drugi politični pol, ali pa SDS. Tudi če morebiti to gre zdaj tako Novakovi, kot Janši, v nos. In tudi, če se pojavljajo tako neumne, za las privlečene obtožbe, da NSi vodi homoseksualni lobij, v katerega so vključeni tudi nekateri duhovniki.

Geslo kongresa se je glasilo ‘Gradimo normalno Slovenijo’, ponudili pa so to, kar tudi sicer ponujajo podobne politične sile. Nižje davke, manj birokracije, podporo družini, več varnosti… NSi se resnično zdi kot zmerna konservativna stranka, ki bolj kot na razdvajanju, gradi na konservativnem programu s ščepcem ekonomskega liberalizma. Jasno je, da to ne more nagovarjati vseh, lahko pa veliko ljudi. Na žalost NSi ni prevladujoča stranka v svojem bloku, saj bi tako slovenski političen sistem bil mnogo bolj spravljiv, kot je zdaj. Ob nekaterih vprašanjih bi se seveda kljub temu kresala mnenja, saj ne morete pričakovati, da bo stranka, ki se ponaša s krščanskimi vrednotami, recimo podpirala splav ali pravico istospolno usmerjenih parov do posvojitve. Ampak nekaj so takšna razhajanja, povsem druga zgodba pa je brutalno kritizerstvo, ki najeda same temelje demokracije.

Advertisements