V zadnjih nekaj tednih se je območje pod nadzorom upornikov v vzhodnem Alepu silovito krčilo. Po dveh neuspešnih poskusih, da se prebije blokado, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prišel njihov konec. Zdaj je ta trenutek že skorajda nastopil, čeprav se nekateri, kljub ponudbi, da lahko z osebnim orožjem zapustijo mesto, še kar nočejo predati. Možnosti nimajo nobenih več, čeprav zahodna in uporniška propaganda delata nadure, kakor da bi to moglo še karkoli spremeniti.

Dobro je vedeti, da je Alepo bil ves čas razdeljen na del, ki so ga obvladovale vladne sile in del pod uporniki. Propaganda zahodnih medijev je hotela vse skupaj ves čas predstaviti kot napad barbarskih vladnih sil na civiliste, vse ob podpori ruskega letalstva. Iranskega sodelovanja se ni preveč omenjalo, da se ne bi preveč zmedlo ciljnega občinstva. Ta propaganda tudi ni veliko omenjala uporniških borcev, ker bi potem morali pojasnjevati tudi, kako skrajni nekateri ti uporniki v resnici so. So pa raje vsak drug dan poročali o uničenju zadnje bolnišnice in na koncu že prav komično o smrti zadnjega klovna. Na kratko, črno bele laži, z namenom, da se povsem oblati vladne sile in Rusijo, ki je postala sovražnik številka ena zahodnih interesov.

Seveda ta propaganda ni mogla in ne more spremeniti razmer na terenu. V Siriji je več kot očitno, da do miru ne bo prišlo za pogajalsko mizo, ampak na bojišču. Zmagal bo tisti, ki bo v to vojno več investiral. Jasno, vojne z zelo pomembno zmago v Alepu za vladne sile, še ni konec. Dinamika ostaja enaka. Več tujih sil se na hrbtih sirskega prebivalstva bori za prevlado. ZDA, Saudska Arabija, Katar, Tručija, Rusija, Iran… Sile, ki nasprotujejo sirski vladi, bodo še naprej pomagale upornikom z orožjem, denarjem in bodo mižale, ko bodo ti prehajali sirske meje in jim ne bo mar niti, če bo zaradi tega po svetu več terorističnih napadov. Bo pa ta zmaga sprostila velike sile na vladni strani, ki bodo lahko uporabljene na drugih bojiščih. Ponovno bo treba zavzeti Palmiro, ki so jo zavzeli pripadniki Islamske države, čaka Idlib, prav tako bodo slej ko prej trčili interesi Sirije in Turčije, ki s svojo vojsko operira na severu države. Odnosi med Turčijo in Rusijo so se v zadnjem času popravili, vendar pa imata obe državi v Siriji nasprotne interese.

Še nekaj o propagandi. Ljudje, ki nočejo videti, da tudi na vladni strani obstajajo civilisti, da so uporniki zmožni grozodejstev, nas skušajo prepričati, da je Alepo povsem porušen in da se po mestu vse povprek pobija. Skušajo čustveno manipulirati, kakšne grozote da se dogajajo. Skorajda, da je to druga Srebrenica. Niti omeniti nočejo veselja v Alepu, ki seveda ves ni porušen (takšen je vzhodni del mesta), ali civilistov, ki so bežali v vladni del mesta in so po njih streljali uporniki. Posnetkov je dovolj, zato si ne moremo zatiskati oči, da ne vedo. Seveda vedo, ampak raje lažejo, kajti priznati, da se mnogi meščani Alepa veselijo nad zmago vladnih sil, pomeni priznati, da v Siriji ni vse tako preprosto, kot bi nas radi prepričali. Da ni samo spopad med režimom in množicami civilistov in da uporniki niso vsesplošno priljubljeni. Da so celo v manjšini.

Na vse to lahko le zapišem, da vse laži in čustveno manipuliranje te vojne ne bodo spremenile, čeprav se lahko bojimo, da so v službi priprave zahodne javnosti na vojno z Rusijo. Podobno pripravo na vojno z Rusijo lahko vidimo v ZDA, kjer prav podivjani podporniki Hillary Clinton novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu očitajo, da je zmagal s pomočjo ruskega vmešavanja.

Vladne sile niso tako barbarske, kot jih skušajo predstaviti, saj sicer ne bi bilo toliko sporazumov o prostovoljnem umiku upornikov iz obkoljenih območij. Vladne sile celo pripeljejo avtobuse, ki upornike z osebnim orožjem odpeljejo na druga področja pod nihovim nadzorom. Če bi bili necivilizirani in jim ne bi bilo mar civilistov, bi raje vse pobili in tako preprečili, da bi ti uporniki preživeli in se proti njim borili kak drug dan. Vsi vemo, da bi ameriška ali katera druga vojska zagotovo tako ravnala. Prav tako nimamo nobenih pravih dokazov o zločinih, ki bi se naj dogajali v Alepu. Tam so ruski novinarji, katerih poročila pa se ignorira in se raje pozornost daje lokalnim poročevalcem na uporniških območjih, za katere težko rečemo, da so nepristranski. Ali majhni deklici, ki je čist primer zlorabe otroka v propagandne namene.

Vojna v Siriji se bo nadaljevala, z njo pa širjenje laži. Po Alepu se bo našlo kakšno drugo mesto, ki ga bodo razglasili za kraj najhujših zločinov vladnih sil. Ne verjemite jim. To so isti ljudje, ki so trdili, da je v upornikem delu mesta četrt milijona ljudi, čemur sem nasedel tudi sam. Ni jih bilo toliko. To so taisti ljudje, ki vam očitno zaigrane prizore ranjencev prodajajo kot čisto zlato. To so taisti ljudje, ki vam nočejo priznati obstoja civilistov, ki podpirajo vlado in skrajnih upornikov, ki se proti tej vladi borijo. To so ljudje, ki jih resnica ne zanima.

Advertisements