Donald Trump iz dneva v dan bolj dokazuje, da je republikanec. Svoj kabinet polni s tipom ljudi, ki napovedujejo, da bo najprej poskrbljeno za ameriško oligarhijo, ki verjamejo, da so nizki davki rešitev za vse težave in ki bodo nadaljevali politiko razslojevanja, kar za ZDA pomeni, da vedno večji odstotek Američanov razpolaga z vedno manjšim odstotkom premoženja. In seveda, da bodo ZDA še vedno trdno stale na strani Izraela.

Nič nepričakovanega. Če bi zmagal kak drug republikanski kandidat, bi bilo podobno. So pomembne razlike. Trumpovi ljudje so manj naklonjeni ameriškemu globalnemu imperiju, ki vsake toliko časa proizvede kakšno vojaško intervencijo ali državni udar. Bolj so naklonjeni sodelovanju, tudi z Rusijo.

Donald Trump je pošteno zmagal na volitvah. Res je dobil manj glasov, toda ameriški politični sistem je pač zgrajen tako, da se po posameznih državah voli elektorje in da potem ti izberejo ameriškega predsednika. Dobil je manj glasov, ker je močno izgubil v s prebivalci bogatima  New Yorku in v Kaliforniji, zmagal je volitve, ker mu je uspelo na Floridi, Michiganu in tako dalje. Ta sistem se ne zdi najbolj pošten, vendar pa bi morali Trumpovi kritiki na to opozarjati pred volitvami, kajti za nazaj bi bilo nepravično spreminjati sistem. To je mogoče le za naprej.

Trumpova zmaga je med liberalne elite v ZDA, ki so menile, da jim zmaga pripada, zasejala paniko. Pomislite, Hillary Clinton je zbrala dvakrat več denarja za kampanjo, velika večina medijev jo je podprla, Trumpa so ves čas smešili in ga napadali. Ni delovalo, vseeno je izgubila. Namesto, da bi se zazrli vase, da bi priznali lastne napake, so raje začeli iskati preprost odgovor, ki bi preprečil, da bi se morali soočiti sami s seboj. In kdo bi bil boljši krivec, kot Rusija. Torej, da je Donald Trump zmagal, je kriv ameriški globalni tekmec številka ena. Posledično je Trumpova zmaga nelegitimna in vrstijo se pozivi, naj elektorji ne glasujejo zanj ali pa celo k nekemu odporu. Še samo nekaj korakov proč smo od poziva k državnemu udaru.

Dokazov ni nobenih. Podobno, kot vsi zahodni mediji vidijo na vzhodu Ukrajine rusko redno vojsko, a nimajo dokazov, podobno kot v Alepu vidijo masakre civilistov, a nimajo dokazov, tako v ameriški predsedniški tekmi vidijo ruske prste, a nimajo dokazov. To deluje tako, da se pač v neskončnost ponavlja, da so Rusi krivi za razkritje elektronskih sporočil funkcionarjev demokratske stranke. Ponavljaš in ponavljaš, trdiš, da so dokazi, le teh nikoli ne navedeš, ali pa objaviš kaj posebej za lase privlečenega, kar večina tako nikoli ne bo pogledala in že tako prepričani so le še bolj prepričani, da je Putin osebni prijatelj Donalda Trumpa in je prevzel oblast v ZDA.

Norost se samo še širi, kar kaže na agonijo vladajočih elit, političnih in medijskih, ki ne morejo več ustvarjati javnega mnenja, ki se jim podpora in zaupanje podirata. Rusi so vsepovsod. Krivi so vsega. Pomagajo jim domači izdajalci. Ne le v ZDA. V Veliki Britaniji so uspeli z brexitom, v Franciji podpirajo Marine le Pen, v Nemčiji se pripravljajo, da bodo strmoglavili Angelo Merkel. Poplava lažnih novic je kriva, da se resnica ne more več širiti iz mainstream medijev. Facebook in twitter je treba cenzurirati, alternativne spletne strani dajati na sezname izdajalcev.

To gre celo tako daleč, da se ločujeta liberalizem in demokracija. Ker ne morejo prepričati večine, ker svoboda izražanja pomeni, da se širijo njim nasprotna mnenja in so ta za večino bolj prepričljiva, bi uvedli liberalizem s cenzuro in brez demokracije. Se pravi, blokirali bi vsa mnenja, ki jim niso povšeči in volitve magari ponavljali tako dolgo, dokler ne bi dale pravega rezultata. Kaj pa so pozivi v Veliki Britaniji, da se ponovi referendum o izstopu iz EU, drugega.

Donald Trump je zmagovalec ameriških predsedniških volitev. Vsak poskus, da se ga oropa njegove zmage, je zelo nevaren. Po najbolj črnem scenariju lahko vodi celo v državljanjsko vojno. Nikar pozabiti, da je človeka podprlo 60 milijonov Američanov. Še več, prej bi stavil na njegove privržence, da bi v drugi ameriški državljanjski vojni zmagali, kot na njegove nasprotnike. Zato bi njegovim nasprotnikom raje svetoval, naj ne norijo preveč in raje delajo na potrebnih spremembah v svojih vrstah, da bodo lahko bolj uspešni na kongresnih volitvah čez dve leti in na naslednjih predsdedniških čez štiri leta. In da naj raje podprejo kandidatko ali kandidata, ki ne bo viden kot tako prepleten s finančnimi elitami, kot je to bila Hillary Clinton.

 

 

Advertisements