Takole so zapisali:

Trenutna minimalna plača v Republiki Sloveniji je pri 561 evrov neto oz. 604 evrih neto  nižja od praga revščine, ki je postavljen pri 617 evrih. To pomeni, da več kot 37 000 zaposlenih z najnižjimi plačami, kljub 40-urnemu delavniku, ne zasluži dovolj, da bi poskrbeli za vsakodnevne stroške. Kako ukrepati, je popolnoma jasno: dvigniti moramo minimalno plačo takoj na 646 evrov neto, 1. septembra pa na 700 evrov neto.

Vedno več zaposlenih je revnih, to je žalostna obtožba delovanja naše države. Kaj ukreniti? V ZL menijo, da je ena izmed rešitev, dvig minimalne plače in s tem se strinjam. Vendar pa smo takoj soočeni z ovirami.

Najprej, za koliko lahko le te povišamo in koliko lahko obremenimo delodajalce? Seveda bodo le ti vedno vpili, da jih bodo stroški dela pokopali. To bi počeli tudi, če bi bila minimalna plača nastavljena pri 250 evrih na mesec in jim nikoli ne bi bilo treba plačati nobenega prispevka. Zato jih moramo pogosto jemati z rezervo. Je pa res, da ob vseh drugih ovirah, višanje minimalnih plač v sektorjih, ki že tako niso preveč dobičkonosni, lahko pomeni problem v obliki izgube delovnih mest. Zato bi bilo modro višanje minimalne plače povezati s hkratnimi premiki za razbremenitev delodajalcev.

Druga težava je, da takšen dvig minimalne plače pomeni, da bo še večji odstotek vseh zaposlenih na minimalni plači. Zaradi tega se bodo, v imenu ohranjanja razlik, višale zahteve po višjih plačah po lestvici navzgor. Sploh v javnem sektorju.

Dvomim, da bo do uresničitve predloga ZL prišlo, a motil sem se tudi pri predlogu dviga minimalne pokojnine. Ob rasti BDP in višjih proračunskih prihodkih, ima vlada več posluha za takšne zahteve. In ne, ne verjamem da je to povezano s predčasnimi volitvami. Prej z razpoložljivim denarjem.

Zavoljo tega upam na majhen dvig minimalne plače in hkratno razbremenjevanje delodajalcev. Bilo bi dobrodošlo, tudi če pri tem govorimo o nekaj deset evrih in ne o dvigu na 700 evrov neto, kar se mi zdi neizvedljivo. Navsezadnje gre pri takšnih odločitvah vedno za politično kupčkanje in soočanje različnih interesov.

Mimogrede, tisti, ki vsak dan vpijejo o tem, da nočejo migrantov in beguncev in da moramo pomagati domačim ljudem, bolj kot ne nasprotujejo dvigu minimalne plače. Le preberite si komentarje na spletu, če ne verjamete. Očitno jim le ni mar za naše ljudi. No, to so tudi isti, ki radi poudarjajo razliko med javnim in zasebnim sektorjem, češ da so v javnem zaposleni samo paraziti, oni pa da se borijo za uboge delavce v zasebnem. Bojim se, da je tudi tisto laž. Vse kar počnejo je, da ustvarjajo zunanje sovražnike in s tem skušajo zmanipulirati ljudi, da bi jih podprli, niti približno pa nimajo želje komurkoli pomagati. Razen sebi.

Advertisements