Ob vsem včerajšnjem pompu ob inauguraciji Donalda Trumpa za predsednika ZDA, sta bila pomembna le njegov govor in množični protesti v Washingtonu. Vse drugo je bila le predstava, ki je komu lahko všeč ali ne, ob pretiranem simbolizmu pa nima veliko vrednosti.

Protesti, delno tudi nasilni, so pokazali, da opozicija Donaldu Trumpu ne bo kar izginila. Le kako bi? Trump je do zdaj izrekel marsikaj takšnega, kar je razburilo številne Američane, mediji pa so ga večinoma nenehno napadali in netili jezo in strahove Američanov, tako da je presenetljivo, da protesti niso še hujši. Pomislite, malodane, da ga niso označili za izdajalca, ki je na oblast prišel z rusko pomočjo.

Protesti seveda niso uperjeni izključno proti Donaldu Trumpu. To se na prvi pogled že zdi tako, a če pogledamo podrobneje, kdo protestira, sploh nasilno, vidimo simboliko in zahteve, ki kažejo na militantnost tistega dela opozicije ameriškim elitam, ki je izgubila že s porazom Bernija Sandersa proti Hillary Clinton. Gre za ljudi, ki hočejo več socialne pravičnosti in varovanja okolja, manj diskriminacije, več vključevanja.

A k Donaldu Trumpu. Če je kdo menil, da se bo po predvolilni kampanji spremenil, se je motil. Njegovi nasprotniki ga obtožujejo, da je v svojem govoru samo ponavljal tisto, kar je govoril na predvolilnih shodih in da je vse skupaj tako ali tako bilo brez vsebine. Prvo je res, drugo niti ne.

Z govorom je Trump dokazoval svojim volivcem, da je pred volitvami mislil resno. Da se bo torej boril proti elitam vseh vrst, ki vladajo ZDA. Tudi vsebine je bilo veliko. Še preveč. Prava težava je, da je govoril to, kar njegovi nasprotniki nočejo slišati.

Njegove besede nakazujejo radikalne spremembe v ameriški politiki. Da, Trump kot predsednik ne more narediti vsega, kar hoče. So še druge politične sile, ki ga lahko blokirajo. A poskušal bo vseeno. Zavedati se moramo, da ima ta človek veliko energije in bo lahko vedno v ofenzivi.

Trump bo krepil ameriške oborožene sile, pri tem pa zahteval od zaveznikov, da povečajo svoj delež. Razen pri obračunu z Islamsko državo, napoveduje izolacionizem, torej umik ZDA za svoje meje. Tisti, ki ZDA uporabljajo kot instrument uničevanja svojih konkurentov po svetu, so zaradi tega zagotovo zelo razburjeni. Ta izolacionizem posega tudi na gospodarsko področje in napoveduje protekcionizem. Trump želi ohranjati ameriško industrijsko bazo in delovna mesta. Kaže, da bo zapiral meje za izdelke drugih držav, kar vsekakor lahko vodi v kakšno trgovinsko vojno. ‘Kupovali in najemali bomo Ameriško,’ je rekel. Da, napoveduje ekonomski nacionalizem.

V svojem govoru je Trump odlično nagovarjal tiste, ki so ga izvolili na oblast. Njegovi nasprotniki se mu posmehujejo, njegovi podporniki ga slavijo. Tako je bilo že pred volitvami in poglejte, kako se je končalo. Ko govori o ameriških delavcih, o obnovi infrastrukture, o tem kako bodo ZDA sijale svetu in predstavljale vzor, ki mu bodo sledili, ohranja podporo svojih volivcev.

Zdaj, eno so govori, drugo realnost. Zavedati se moramo, da Trump ni nič drugega kot oligarh in da se je obkrožil z ljudmi istega tipa. Naslanja se na republikansko stranko. To pomeni, da bodo davki za bogate nižji. Kako bo potem financiral krepitev oboroženih sil, kako bo torej vlagal v propadajočo ameriško infrastrukturo, kako bo potem poskrbel za razočarano delavstvo? Težko. Davki v ZDA so že tako nizki. To, da je republikanec, napoveduje tudi, da bo uresničeval zahteve republikancev. Manj sociale, preprečevanje priseljevanja, razstavljanje Obamacare.

Ekonomski nacionalizem bo zagotovo razburil Kitajsko, ki si jo je Trump postavil za prvega konkurenta ZDA. Kar tudi je. Morebiti bo v prihodnje ob otoplitvi odnosov z Rusijo, ki ima z ZDA že težko gospodarska nesoglasja, prišlo do ohladitve odnosov s Kitajsko. Potem bomo podobne zgodbe, ki jih zdaj poslušamo o Rusiji, poslušali o Kitajski. Da, ekonomski nacionalizem bo skoraj zagotovo privedel do številnih trenj. Ne le s Kitajsko.

V ZDA se napoveduje izolacionistična, protekcionistična politika, ekonomski nacionalizem, pretiran patriotizem, krepitev oboroženih sil, krepitev oligarhije in metanje drobtinic množicam v obliki ohranjanja delovnih mest. Obetajo se tudi nasilni protesti in nestabilnost navznoter in trenja s številnimi državami po svetu navzven.

Advertisements