Že kar nekaj komentarjev sem napisal, v katerih sem se norčeval iz strokovnjakov in novinarjev, ki so napovedovali propad Rusije. Ponavadi sem jih naslovil kar ‘Je Rusija že propadla?’ Vsi ti ljudje so bili vedno blazno pametni in strokovno podkovani in če bi jim verjel, bi lahko zaključil, da se je Rusija že leta 2005 sesula v prah, okoli katerega se širi še nekaj vonja po alkoholu.  Nič takšnega se ni zgodilo.

Razumljivo je, zakaj se v medijih razširja razne zgodbe o razpadanju največje države sveta, o tem, koliko je tam kriminala, kako zanič je njihovo gospodarstvo, v kakšni bedi živijo ljudje, kako malo otrok imajo, kako Kitajci že lezejo nekam proti Novosibirsku, koliko korupcije je, kako zanič je njihova vojska, kako so vsi ves čas pijani. To je pač propaganda, zaničevanje nasprotnika in nima veliko zveze z realnostjo.

Seveda nikoli nisem trdil, da je v Rusiji vse lepo. Ni. Je veliko problemov, ki se jih zavedajo celo ruske oblasti. Zato toliko govorijo o modernizaciji, ne le oboroženih sil, ampak celotnega sistema. Resnica je takšna, da je Rusija pač država na neki stopnji razvoja, da v marsičem zaostaja za zahodnimi državami, medtem ko je na nekaterih drugih področjih povsem primerljiva. Gre za državo, ki ima ogromno resursov in niti ne toliko prebivalstva in je tako pozicionirana, da lahko sodeluje z mnogimi državami po svetu.

Kakšna bo ruska prihodnost? Resnici na ljubo, je to težko reči. Ne le za Rusijo, za katerokoli državo, tudi za našo.  Le predvidevamo lahko. Lahko naštevamo scenarije, kakor je to storil avtor zapisa Sedem scenarijev geopolitične prihodnosti Rusije, ki ga prenaša RBTH.si. Jaz bom zdaj  poskusil z napovedovanjem prihodnosti, čeprav vem, da se lahko globoko motim.

Rusija je največja država sveta, z ogromnimi resursi, pozicionirana med evropskimi državami in rastočo Kitajsko. Svoje resurse bo lahko tudi v prihodnje prodajala in bo na tem področju ostala velesila. Če jo bo katera država hotela izsiljevati na tem področju, ji ne bo uspelo, saj se bo lahko preusmerila drugam. Rusija je in bo ostala energetska velesila. Na svoji vzhodni strani se bo lahko dobro povezovala s kitajskim gospodarstvom, ki bo bržkone še rastlo, čeprav v prihodnje z manjšimi stopnjami rasti.

Rusija bo kmalu postala kmetijska velesila. Prebivalstvo v svetu raste, tako da tudi tukaj ne bo problemov. Kmetijstvo sicer ne prispeva ravno veliko k BDP-ju, je pa kljub temu pomembno. Za trenutno rusko oblast je pomembno, da država na tem področju postane samozadostna in s tem varna, ni pa krepitev kmetijstva posledica samo te odločitve, sankcij in nizke vrednosti rublja, ampak čisto notranje ruske dinamike.

Država z velikim obrambnim sektorjem in dolgo tradicijo proizvodnje orožja, bo tudi v prihodnje ostala pomemben igralec na tem področju. Izvoz orožja bo vedno prinašal denar, tudi če bo enkrat v prihodnosti Kitajska nadomestila svoja zaostanek. Kar ne bo tako enostavno, saj Rusija ima znanje in ljudi pa tudi veliko investira. Celo na vojno v Siriji lahko gledamo kot velik test ruskega orožja. Vidi se, kaj deluje in kaj ne in kaj je treba popraviti, da ne govorimo o slovesu, ki ga orožje lahko dobi zaradi uporabe v realnih razmerah. Kakorkoli grozno se že to sliši. Razvoj na tem področju pa seveda ni omejen, saj se napredek na vojaškem področju lahko pretaka tudi na civilnega.

To so plusi ruske države, a tudi na drugih področjih bo rusko gospodarstvo vsekakor raslo. Vprašanje le, koliko. Po sankcijah in padcu cen nafte, je v drugi polovici leta gospodarstvo doživelo okrevanje. Izkazalo se je, da ta kriza ni bila tako globoka, kot je bila recimo tista leta 2008. Rusko gospodarstvo je iz nje izšlo močnejšje, kot bi pričakovali, sploh pa bolj odporno na zunanje šoke. Toda, opozoriti je treba, da bi moralo gospodarstvo rasti tam med 4, 5% letno, sploh pa kakšen % več kot njihovi zahodni tekmeci, da bi država manjšala zaostanek.

Dodati moramo rusko lego. Lahko se navezuje tako na evropske države, kot tudi na vzhodno Azijo in tako lahko pridobiva od gospodarske moči obeh regij. Lahko je tudi transportna pot za proizvode. Izdelek iz Pekinga  lahko čez Rusijo potuje do Berlina ali Pariza, pri čemer ni treba prečkati veliko držav. Če bodo v prihodnosti železnice postale mnogo hitrejše, kot so danes, bo ta kopenska pot še kako pomembna.

Še en plus je treba dodati, čeprav je ta nepričakovan  in ga mnogokdo ne bo pozdravljal. Rusija je v zadnjih letih gradila ideološko podlago, mešanico nacionalizma, religioznosti, konservativizma, ki pa ne zahaja v skrajnosti. To je zelo pomembno, saj država tako pridobiva na samozavedanju. Nič čudnega, če se mnogi Rusi čutijo za posebno civilizacijo, drugačno od zahodne, celo v nasprotju z njo. To ni nekaj novega, saj je v Rusiji vedno obstajal razkol med slavjanofili in zapadniki: Enkrat so prevladovali eni, enkrat drugi. Lahko bi rekli, da je bil Peter Veliki vladar, ki je Rusijo želel modernizirati po zgledu zahodnih sosedov. V prihodnje to ne bo nekaj samoumevnega, ker bo Kitajska pač vedno večja sila, medtem ko Evropejcem ne kaže najbolje, zaradi česar bo obrat k sebi, ali celo proti vzhodu, zelo mamljiv. Ta nova ideologija bo državi prinesla nekaj stabilnosti in bo zmanjšali zahodne vplive, kadar bodo ti hoteli organizirati kakšno barvno revolucijo, saj bodo ti vplivi prej prepoznani kot nekaj slabega.

rusija-prihodnosti-2

K minusom. Rusija je največja država, a nima ravno številčnega prebivalstva. Ne verjemite tistim, ki vam pravijo, da bodo Rusi izumrli. Ne bodo. Rodnost v Rusiji ni tako zelo slaba, k temu pa moramo dodati še imigracijo. Da, ljudje se v Rusijo priseljujejo. Toda, klub temu ima Rusija le 146 milijonov prebivalcev. To je več kot dvakrat manj kot ZDA in devetkrat manj kot Kitajska. S takšnim prebivalstvom ni mogoče izgraditi primerljivega gospodarstva, tudi če bi Rusi postali ne vem kako bogati. Kar ne bodo, saj resnično ni pričakovati rasti tam okoli 10% vsako leto naslednjih dvasjet let.

Zaradi tega bo rusko gospodarstvo manjše, kot ameriško, kitajsko, celo indijsko. Manjše gospodarstvo in prebivalstvo bosta pomenila, da bo ruska globalna moč tudi manjša. Tudi na vojaškem prodročju, saj bo težje vzdrževati večje in moderne oborožene sile. V primeru, da bi Rusija za vojaški sistem namenjala prevelik delež BDP, bi to bremenilo gospodarstvo, kar bi dolgoročno še zmanjšalo njeno moč.

Zgodovinsko je Rusija vedno imela velike probleme pri delovanju oblasti. Vprašanje, če se bo to spremenilo. Rusija ima v tem trenutku težavo, da je preveč politične moči koncentrirane pri predsedniku in v vladajoči stranki. Ni prave, sistemske opozicije. Rusija nima politične scene razdeljene tako, kot ZDA, na dve stranki, ki se izmenjujeta na oblasti, a vedno skrbita za interese države. Vladajoče sile v Rusiji se bojijo, da bo zamenjava oblasti pomenila izdajo države, razprodajo, uničenje njene moči, celo težnje po odcepitvi delov države, ker sklepajo po dogodkih v devetdesetih letih prejšnjega stoletij. V Jelcinovi dobi je Rusija propadala, vse na veliko veselje zahodnih ‘partnerjev.’

To pomeni, da je velika nevarnost politične nestabilnosti. Ko se oblast normalno ne menjuje na volitvah, s čimer se napetost med državljani redno zmanjšuje, češ, saj imamo možnost volit, kakor je to v zahodnih državah, vedno grozi upor. Upor, ki lahko pride v obliki barvne revolucije. Posledice ene takšne revolucije lahko opazujemo v Ukrajini, ki je malodane propadla država. Vladimir Putin trenutno uživa zelo veliko podporo, toda to ne pomeni, da  jo bo vedno. Tudi ne bo Putin vedno na vrhu. Slej ko prej bo moralo priti do zamenjave. Obstaja velika možnost, da bo Rusija v prihodnosti doživela nekaj politične nestabilnosti. Vendar pa, glede na to, da se krepi konservativno, nacionalistično religiozna ideologija, lahko pričakujemo, tudi glede na neverjetno nepriljubljenost liberalnih sil, da bodo obstoječe strukture ostale na oblasti.

Kakšna bo Rusija leta 2037? Pričakujem, da bo v razmerju do drugih velikih sil, nekako v podobnem položaju. Še vedno največja država, a z gospodarstvom, ki ne bo primerljivo z največjimi, tehnološko v rahlem zaostanku, a ne na vseh področjih, sploh pa ne vojaškem. Energetska in kmetijska velesila. Velika vojaška sila, ki pa bo po številčnosti zaostajala za Kitajci in Američani. Kljub temu bo vojaško močna, saj je ruska družba dokaj militarizirana in bo zaradi tega poudarek na vojaški moči ostal velik. Država navezana na kitajski gospodarski motor, z dobrimi povezavami s številnimi drugimi državami. Vladivostok bo postal pomembnejši od Sankt Petersburga. Rusko prebivalstvo bo bogatejše, kot je zdaj, a nikakor ne bo med najbogatejšimi na planetu. V državi bo še vedno marsikaj narobe, sploh bodo vedno težave s korupcijo, birokracijo, slabo delujočimi državnimi službami. To ne bo najbolj odprta, demokratična družba, sploh ker v prihodnosti lahko pričakujemo, zaradi uspeha drugačnega modela razvoja, da bo pritisk, da se ves svet spremeni v kopijo ZDA ali Švedske, vedno manjši. Ljudje, ne le v Rusiji, bodo vedno bolj gledali proti vzhodni Aziji, ko bodo razmišljali o tem, kakšna bi naj bila idealna politično gospodarska ureditev.

Ne, Rusija ne bo propadla, kakor si želijo njeni sovražniki. Ne bo pa tudi postala prva sila na planetu. Za kaj takšnega je zelo malo možnosti, saj ni prave podlage. Zgodovinsko gledano so Rusi sposobni velikih skokov v razvoju, a potem pogosto pride do zastoja. Dvomim, da se bo to v prihodnosti spremenilo. Rusija bo tako ostala, Rusija. Velika, močna država, s svojimi prednostmi in slabostmi. In verjamem, da bom lahko čez dvajset let napisal nekaj podobnega, kot zdaj.

 

Advertisements