Pojavila so se poročila, da so pripadniki ruskih posebnih enot bili poslani v oporišče na mejo med Egiptom in Libijo. Ta poročila so na ruski in egipčanski strani že zavrnili.  Egipčani so zatrdili, da v Egiptu ni nobenega tujega vojaka, Rusi pa, da gre le za zavajanje. Tako nimamo nobenega pravega dokaza, da ruski vojaki v resnici so v Egiptu, ali da delujejo v Libiji, kar pa ne pomeni, da zgodba ne drži.

Rusija je spletla dobre odnose z libijskim generalom Khalifom Haftarjem, ki nadzoruje območje na vzhodu sicer razdrobljene Libije. Haftar, ki je pod Gadafijem služil v libijski vojski in je pobegnil v ZDA, kjer je potem dve desetletji živel blizu štaba ameriške Cie,  se je z ruskimi predstavniki sestal tako na obisku v Moskvi lani, kot tudi na krovu ruske letalonosilke (križarke nosilke letal) Kuznjecov, januarja letos, ko se je ta vračala iz operacije v Siriji. Pojavila so se tudi poročila, da je Rusija generalu Hifterju dobavila eno letalo tipa Mig 23.

Ruski interes v Libiji bi lahko bil podoben tistemu v Siriji, torej, da onemogoči krepitev islamskih skrajnežev. Potem, ko so zahodne države skupaj z domačimi uporniki strmoglavile režim polkovnika Gadafija, Libija ni našla miru. Zdaj je ta država že kar nekaj časa v kaosu, ko različne oborožene formacije skušajo nadzorovati čim več od te nekdaj cvetoče države. Islamska država je le eden izmed igralcev v tej igri in Rusi vsekakor ne bi želeli videti, da se ta organizacija okrepi in kdaj v prihodnosti po svetu začne izvažati svoje borce. Tudi v Egiptu si ne želijo nestabilnosti na meji. Zaradi tega se poročila o prisotnosti ruskih vojakov na meji med Egiptom in Libijo ne zdijo tako iz trte zvita.

Ob vsem tem velja pripomniti naslednje. ZDA in njihovim zaveznikom vsekakor ne bi bilo po volji, če bi se v Libiji okrepil ruski vpliv. Ampak to je neverjetno dvolično. Če bi namreč hoteli, bi do zdaj že lahko zdavnaj v to državo vrnili mir in red, a jim očitno ni veliko do tega. Gre za podobno zgodbo, kot v Siriji, kjer je državljanjska vojna divjala leta in bi lahko zahodne države že zdavnaj posredovale, če bi hotele, a so začele biti plat zvona šele, ko se je začelo rusko posredovanje.  Bilo bi smešno, če bi se Libija v medije vrnila šele z večjim ruskim vpletanjem v njene notranje zadeve. Bilo bi tragično, če bi šele z ruskim posredovanjem, če bi do tega pač prišlo, od povsod začela prihajati poročila o grozotah libijskega razsula. Podobno, kot v Siriji, kjer se opazovalcu marsikdaj zazdi, da taisti ljudje, ki so jih bila polna usta tragedije v Alepu, ne bi našli niti besede, če bi se recimo Islamska država polastila Damaska in bi tam izvajala pokole.

Advertisements