Eh?

Nekdanji poveljnik italijanskih oboroženih sil, Luigi Binelli Mantelli, meni da ruski predsednik Vladimir Putin, skuša iz Rusije narediti veliko silo, na nek način pa prehiteti celo ZDA. To bi naj Rusi počeli tako, da povečujejo svojo strateško prisotnost od Arktike, Baltika, Črnega morja in sredozemske regije, kar je Mantelli poimenoval za ‘železni lok.’ Z oporiščem v Siriji, podporo libijskemu generalu Haftarju, vplivom v Egiptu, aneksijo Krima in povečevanjem svojih sil v Kaliningradu, naj bi obkrožali Evropo.

No, to je pretirano. Rusija ni v nobeni poziciji, gospodarsko ali vojaško, da bi obkrožala Evropo, oziroma svojega največjega nasprotnika. NATO pakt. V Kaliningrad mora seveda nameščati dodatne sile, prav tako nasproti Baltiku, saj na drugi strani NATO pakt tudi povečuje svojo prisotnost tam. V Ukrajini je Rusija reagirala za državni udar. Vse to je eno področje, izrednega pomena za rusko varnost, ki sega od Črnega morja do Severnega morja.

Čisto nekaj drugega so ruske operacije v Siriji in prisotnost v Sredozemlju. Rusija povsem očitno skuša ustvariti prijateljske vezi s številnimi državami, pri tem pa zadati čim bolj uničujoče udarce islamskim skrajnežem. Ti predstavljajo izredno nevarnost Rusiji, saj lahko teroristi hitro najdejo pot iz Libije ali Sirije v Rusijo in tam izvedejo teroristične napade.

Ne smemo preveč resno gledati na rusko vojaško prisotnost v Sredozemlju. Ta ni in ne more biti grožnja južnemu krilu NATO pakta, tudi če bodo imeli nekaj vojaških oporišč. Da bi lahko bila, bi Rusi tja morali poslati velike sile, ki bi lahko premagale ameriško ladjevje in mornarice drugih članic NATO pakta. Oskrba sil tam bi bila obsežen in drag zalogaj, nekaj, kar si Rusija skoraj zagotovo ne bo privoščila. Po drugi strani prijateljski odnosi z Libijo, Sirijo in Egiptom niso nekaj, kar bi moralo resno skrbeti kogarkoli, saj ni pričakovati, da bi katere od teh držav lahko sama predstavljala resno grožnjo NATO paktu. Libija je tako v razsulu, Sirija v hudi državljanjski vojni, Egipt pa tudi ne kaže kakšnih ambicij, da bi sodeloval v obkoljevanju NATO pakta.

Tu je nekaj drugega. Zanimivo, mar ne, kako je kar naenkrat problem, če se Rusi vmešajo v kakšno razsulo državo, ki so jo v katastrofalno stanje prej pomagali spraviti oblastniki v zahodnih prestolnicah. O Libiji se tako skoraj nič ne govori in usoda njenih prebivalcev ni mar nikomur, kar naenkrat pa postanejo vsi zaskrbljeni, ko se pojavijo novice o prisotnosti ruskih pripadnikov posebnih enot v državi. Sirija lahko gori, ampak strahota, ko se vmešajo Rusi, da bi pomagal vladnim silam. Ukrajinci lahko trpijo težave gospodarstva in neučinkovito oblast in prostovoljne bataljone skrajnežev, a problem so uporniki na jugovzhodu in ruski vpliv.

Če je v zahodnih prestolnicah res takšen strah pred širjenjem ruskega vpliva, imajo na voljo preprosto rešitev. Pomagajo naj, ne le s praznimi besedami, državam, ki jih najprej pomagajo uničevati. Naj gredo v Libijo, izkoreninijo skrajneže in prinesejo potrebne milijarde. Naj gredo v Ukrajino, s polnimi kovčki denarja in državo dvignejo iz brezna. Ali pa, najbolje, naj ne podpirajo revolucij in uporov, če nimajo namena pomagati, potem ko je osovražena vlada pregnana. Na tak način ne bo nobenega prostora za širjenje ruskega vpliva.

Advertisements