Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je do izpusta kemičnega orožja v kraju  Khan Sheikhoun v pokrajini Idlib prišlo potem, ko so letala sirskega letalstva napadla skladišče upornikov.  Ti trdijo, da so napad s kemičnim orožjem izvedla sirska letala. Kakorkoli, ubitih je bilo 58 ljudi.

Najprej vprašanje: zakaj bi sirske oblasti izvedle napad s kemičnim orožjem? Malo verjetno. S pomočju ruskega letalstva in prostovoljcev iz Irana, Iraka in Libanona, počasi zmagujejo v državljanjski vojni. Uporaba kemičnega orožja ne bi imela kakšnega večjega učinka na razmerja sil na bojišču, bi pa vsekakor bila v trenutku izkoriščena v propagandne namene. Kar se zdaj tudi dogaja.

Ruska verzija se zdi mnogo bolj logična, kot trditve, da Asad s kemičnim orožjem ubija civiliste, ker mu je to pač všeč.

Uporniki, med njimi je ogromno skrajnežev in pokrajina Idlib je dom že kdo ve kolikokrat preimenovane Al Kaide, niso najbolj verodostojen vir informacij. Kadarkoli izgubljajo na bojišču, svetovnim medijem postrežejo s kakšnim grozodejstvom sirskih oblasti, da bi mogoče koga prepričali, da je treba v Siriji vojaško posredovati na njihovi strani. Tako je bilo tudi v Alepu, za katerega so uporniki in njihovi podporniki v medijih, v času obleganja trdili, da bo povsem uničen, prebivalstvo pa vso likvidirano. O poročilih, da so uporniki v Alepu uporabljali kemično orožje, so bolj kot ne molčali.

V sirski državljanjski vojni so se in se še dogajajo vojni zločini. Nobena stran ni nedolžna. Razumeti pa moramo, da zunanje sile preko svojih podaljškov v medijih, skušajo razmere predstavljati izrazito enostransko. Tisti, ki zdaj na ves glas vpijejo o napadu sirskih vladnih sil, si želijo predvsem zamenjati oblast v Siriji, ne glede na morebitne posledice. Na primeru Libije lahko vidimo, kam je brezglavo in neodgovorno rušenje diktatorja pripeljalo. Libija je zdaj v razsulu in nikomur ni posebej mar.  Bati se je, da bi s padcem Asada, v Siriji zavladalo podobno stanje. Skrajneži bi lahko mirno sekali glave nevernikom, grozodejstev bi bilo nešteto, a naenkrat bi to bilo večjim svetovnim medijem in vladnim predstavnikom po zahodu nekaj povsem nepomembnega. Verjetno zato, ker bi se že pripravljali na rušenje kakšne druge oblasti. Recimo v Iranu.

Pri vsem skupaj je potrebno razumeti tudi, da očitno potekajo hudi pritiski na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi otoplil odnosov z Rusijo in da bi zaostroval v Siriji, tudi za ceno večje vojne. Če bi bila predsednica Hillary Clinton, bi do tega bržkone že prišlo. Kar ne pomeni, da se tudi pod Trumpom to ne more zgoditi. Drugače ne bi bilo toliko propagande.

Mimogrede, o civilnih žrtvah v Mosulu medtem ni veliko poročil. Zanimivo, mar ne?

Advertisements