Sodeč po včeraj objavljeni Delovi anketi, ima Primčeva stranka dobre možnosti, da se na volitvah uvrsti v Državni Zbor. Stranko Glas za otroke in družine bi volilo 3,4%.  Zagotovo je k porastu podpore  prispeval ustanovni kongres stranke v Škofji Loki, kjer so za predsednika izbrali Aleša Primca.  S kongresom je nova konservativna stranka dobila nekaj pozornosti javnosti in je naredila prvi zelo pomemben korak pri umeščanju na politično sceno. Tisti, ki menijo da Primčeva stranka nima veliko možnosti, češ da je preveč radikalna, si tega bolj želijo, kot vedo, da bo tako. Vsekakor pa bo Glas za družine in otroke izredno pomembna stranka, ko se bo po volitvah preštevalo podporo in iskalo novo vladajočo koalicijo.

Na koncu bo največje vprašanje, kdo bo pripravljen sodelovati s kom. Na političnem polu, kjer se nahaja Glas za družine in otroke, bo zmago skoraj zagotovo odnesla SDS in bo morala iskati partnerje.  Po Delovi anketi bi jo podprlo 14,2 % vprašanih. SDS ima svoj strop tam nekje pri 30%, kar je solidno, a premalo za samostojno zmago. Logičen partner je NSi, s katero pa imajo zadnje čase kar nekaj nesoglasij. Kljub temu lahko pričakujemo, da bi ta nesoglasja bili sposobni preseči, ko bi šlo zares. Potem je tu še SLS, za katero ni izključen povratek v Državni zbor. Če bi vse te štiri stranke uspele prekoračiti prag, bi to skorajda že pomenilo, da bo Janez Janša spet lahko sestavljal vlado. Po drugi strani pa obstaja tudi nevarnost, da si bodo te stranke med seboj žrle podporo in lahko potem ena ali dve ostaneta zunaj Državnega Zbora. Glede na zadnjo orientacijo Zmaga Jelinčiča, bo zanimivo videti še, kam se bo obrnila SNS, če bo dobila potrebne 4%. Zmago bo imel odlično priložnost, da se na predsedniških volitvah izdatno promovira, kar mu bo potem koristilo na državnozborskih volitvah.

Če bi sešteli samo podporo strank SDS, NSi, SLS in Glas za družine in otroke, bi dobili 24,3%. Trenutna koalicija SMC, SD in DeSUS ima  po drugi strani 23,6%.  Če odštejemo tiste, ki ne vedo, koga bi volili, bi volili koga drugega ali ne bi volili, se ti odstotki seveda ustrezno zvišajo. Vsekakor napeto. Tu je potem še ZL, ki ima kar visoko podporo, pa še možnost kakšne nove instant stranke in vrnitve SNS v Državni Zbor. Vsekakor pa je do volitev še dovolj časa, da se razmerja še spremenijo. Včasih je potreben le kakšen odličen nastop v predvolilnem soočenju, da stranko potisne v Državni Zbor. To se je na prejšnjih volitvah recimo zgodilo Luki Mescu in ZL. Na koncu so seveda možna še drugačna preračunavanja, kakor recimo koalicija med SDS in SMC ali kaj podobnega.

Nazaj k Primcu in njegovi stranki. Uspeh Donalda Trumpa v ZDA nas je naučil, kaj vse se da z igranjem na populistične strune. Ljudje imajo, upravičeno, dovolj elit vseh vrst in iščejo razne odrešenike. Pri tem so sposobni spregledati tudi marsikaj, s čimer se ne strinjajo. Aleš Primc ima možnost, da se postavi v to vlogo in pridobi kar nekaj podpore. Proporcionalni sistem seveda ne deluje enako, kot večinski, zaradi česar se recimo za njim ne more združevati cel politični blok in bo zato pač dobil le del podpore. Ampak, če mu uspe priti v Državni Zbor, kar je ne le mogoče, ampak celo zelo verjetno, lahko na tem gradi za naprej. Pri tem bo velikega pomena, koliko bo znal nagovarjati izven omejenega konservativnega bazena. Mislim na delavski sloj, na upokojence, na depriviligirane sloje, kamor cilja s svojim omenjanjem krekovstva. Manj bo verjetno pomembno, koliko bo Glas za otroke in družine sposobna graditi organizacijo na terenu, saj Slovenci ves čas dokazujemo, da podporo dajemo posameznikom na vrhovih političnih strank in se ne ukvarjamo toliko s programi in drugimi člani strank. Pri nas so politične stranke pogosto prav zaradi tega ‘One man show’.

Advertisements