Zahod je te dni doživel še enega v seriji napadov. Tokrat je bil tarča Manchester, umrlo je čez dvajset ljudi. Terorističnih napadov je zdaj že toliko, da dosegajo vedno manj pozornosti. O posledicah groze se govori kak dan, potem pa pozabi, vse bolj pa so napadi le še ena izmed tem v političnem boju. Trupla se prešteva, ali skuša vse skupaj pomesti pod preprogo, da bi se dobilo čim več podpore med potencialnimi volivci.

Prejšnjo noč je umrl Zbigniew Brzezinski, eden izmed avtorjev uporabe verskih skrajnežev za boj proti Sovjetski Zvezi v Afganistanu. Takrat so bili bradati borci, kakršen je bil bin Laden, junaki v boju proti totalitarnemu komunizmu. Bili so borci za svobodo, ki so jih podpirale ZDA in Saudska Arabija. Bin Laden jim je to zaupanje bogato povrnil enajstega septembra leta 2011, islamski skrajneži pa so vojno ZDA napovedali že davno prej.

Vidimo lahko torej, da uporaba verskih skrajnežev za boj proti sekularnim silam ni nič novega. Vojna v Siriji in prej strmoglavljenje Gadafija v Libiji, sta  skoraj popolna preslikava Afganistana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi v Siriji so in še ZDA, Saudska Arabija,  Turčija in drugi, podpirajo upornike vseh vrst, tudi če so med njimi skrajneži najhujše vrste. Posledice so predvidljive.

Dejansko je tako, da so zahodne sile pripravljene podpirati skrajneže in s tem ogroziti lastne državljane, da bi jih lahko uporabile v boju z nezaželenimi režimi, kakršen je bil Gadafijev in kakršen je Asadov. Ne preseneča, da je toliko teroristov bilo na takšnem ali drugačnem seznamu, da so jih oblasti opazovale, a se jim ni zgodilo nič in so lahko izvedli svoj napad. Kako bi lahko bilo drugače? Zakaj bi oblasti preganjale ljudi, ki jih zlorabljajo za boj s svojimi tujimi nasprotniki? Bodisi, da se ti ljudje hodijo borit v Libijo, Sirijo, Irak ali kamorkoli drugam, kjer je cilj destabilizacija, bodisi da ostajajo doma in se radikalizirajo, so uporabno sredstvo.

Zaradi tega lahko dvomimo v odločenost zahodnih voditeljev, da se bodo borili recimo proti Islamski državi. Do zdaj so veliko govorili, a ne toliko storili. V Siriji in Iraku so mnogo več proti tem skrajnežem naredile lokalne oblasti, Kurdi, Iran in Rusija.

Bilo bi napačno trditi, da je pojav terorizma islamskih skrajnežev le posledica zahodnih spletk. Seveda ni. Znotraj islamske skupnosti potekajo pomembni procesi, spopad med radikalnimi in zmernimi silami, med konservativci in sekularisti. Ne smemo pozabiti, da je večina žrtev terorizma muslimanov, še posebej, če pripadajo napačni ločini. Terorizem tudi ni od včeraj, ali vsaj od začetka osemdesetih let. Do nestabilnosti, revolucij, samomorilskih napadov, vojn, bi prihajalo tudi, če zahod sploh ne bi obstajal. Rahlo rasistično je trditi, da je vse, kar se godi v svetu, posledica delovanja zahodnih sil, kakor da ljudje, recimo v Siriji, ne bi imeli lastnih interesov in ne bi delovali na podlagi lastnih premislekov.

Je pa res, da so nekateri v zahodnih prestolnicah s svojim delovanjem pomagali in še pomagajo krepiti najbolj radikalne sile in so s tem soodgovorni za val terorizma, s katerim se soočamo. Brzezinski je vsekakor bil eden izmed njih.

 

Advertisements