Te dni se v Sankt Peterburgu odvija mednarodni ekonomski forum, ki se ga udeležuje več delegacij z vsega sveta. Če hočete, na tem primeru lahko vidimo, kako je izolacija Rusije le mit, čeprav določenih negativnih učinkov zahodnih sankcij ne gre zanikati. A rusko gospodarstvo medtem spet raste in sankcije države niso uničile.

Na forum je prišel tudi ruski predsednik, ki je  skupaj z indijskim predsednikom vlade, Narendro Modijem, avstrijskim kanclerjem, Christianom Kernom  in moldavskim predsednikom, Igorjem Dodonom, odgovarjal na vprašanja ameriške novinarke, Megyn Kelly. Ameriška novinarka, sicer znana po njenem trku s tedaj republikanskim kandidatom za kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA, Donaldom Trumpom, je Putina večkrat vprašala o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve. Tolikorat, da je bilo vse skupaj prav smešno in nespodobno. Ruski predsednik je  na ta vprašanja argumentirano odgovarjal, med drugim pa se je v nekem trenutku začel spraševati, če imajo kakšno tableto za rusofobijo.

Gre le še za eno epizodo, ki nam kaže na docela noro atmosfero, v kateri živi toliko ljudi v ZDA. In ne le tam, saj se histerija o ruskem vmešavanju v ameriške volitve zaradi moči ameriških medijev, širi tudi drugam po svetu. Ruski predsednik je seveda pravilno ugotovil, da pri obtoževanju Rusije za rezultat ameriških predsedniških volitev, gre za preusmerjanje pozornosti. Dokazov ni, razen sklepanja, da poročanje ruskih medijev, povezano z delovanjem posameznikov na družabnih omrežjih, že predstavlja manipulacijo in poskus doseganja želenega rezultata.  Pri tem gre za neverjetno dvoličnost, saj zahodni mediji delujejo enako in tako skušajo vplivati na volivce drugih držav. Spomnimo se le kampanje proti Marine le Pen v Franciji.

A pustimo to. Obstaja tableta za rusofobijo? Ne, nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu izboljšale. Poraženci na ameriških predsedniških volitvah bodo še naprej preusmerjali pozornost s slabe kampanje Hillary Clinton, ki tako ali tako ni bila idealna kandidatka, na Rusijo. S tem bodo skušali še naprej rušiti Trumpa. Po drugi strani obstaja želja, da se odnose z Rusijo le še slabša, tudi če je nevarnost večja vojna. Trump je toliko napadan tudi, ker se noče povsem ukloniti željam ameriške globoke države. Ne verjamete? Tisti dan, ko je dal napasti sirsko vojaško letališče, so se za kratek hip napadi nanj ustavili in so ameriški mediji njegovo ravnanje začeli označevati za predsedniško. Kar nam kaže na to, da se za vsem skrivajo točno določeni interesi. Če bi se jutri ameriški predsednik Donald Trump odločil, da Rusiji napove vojno, bi ga verjetno taisti, ki ga zdaj črtijo, začeli podpirati.

Odnosi med Rusijo in ZDA se v prihodnje ne bodo bistveno izboljšali, a to je nepomembno, Pomembno je, da ne pride do zaostritve. Poneumljena propaganda, ki množice v ZDA in na zahodu polni s sovraštvom do Rusov, ne bi smela imeti nobenih pravih posledic, dokler v pravi vojni ne začnejo skozi zrak leteti krogle. Za zdaj se zdi, da Trump vseeno ni človek, ki bi pritisnil na sprožilec.

Advertisements