V  predsedniški tekmi smo v zanimivem položaju. Še vedno imamo enega nespornega favorita, hkrati pa imamo zdaj že kar nekaj neresnih kandidatov, ki bodo skušali izkoristiti pozornost za samopromocijo in ki nimajo nobenih možnosti. Česar pa še nimamo, je kandidat kakšne večje politične stranke, ki bi imel resnične možnosti premagati Boruta Pahorja.

Kdo je kriv, da veliko ljudi napoveduje svoje kandidature, čeprav nimajo nobenih možnosti in bodo v resnici le igrali klovne, ki bodo zabavali ljudstvo? Nekateri menijo, da krivda leži pri trenutnemu predsedniku, Borutu Pahorju, ki s svojo prisotnostjo na družabnih omrežjih in številnih prireditvah po Sloveniji skrbi, da ima vedno dovolj pozornosti. Mediji in tudi njegovi kritiki mu seveda z veseljem sledijo in se potem zgražajo. Na tak način zmagujejo eni in drugi, Borut Pahor, o katerem se vedno govori in mediji, ki imajo kaj za pisati in govoriti.

Gre za svojevrstno sožitje. Če kritiki, ki imajo čas, da se obregnejo ob vsako predsednikovo fotografijo na instagramu, le tega obtožujejo, da je kriv za poplavo neresnih kandidatur, so vsekakor sokrivi. Namreč, prav tem posameznikom, ki bodo zdaj poskusili svojo srečo, iz dneva v dan sporočajo, da bodo sledili vsaki njihovi potezi, da se bodo zgražali nad vsako njihovo neumnostjo in jim tako zagotavljali brezplačno reklamo.

Borut Pahor ima svoje pomanjkljivosti, toda zavedati se moramo, da je veliko kritike čez njega zato, ker ni ‘naš.’ Ker nikoli ni bil ‘naš’. Še bolj moti, da ni elitist, da se preveč skuša približati navadnemu državljanu, zaradi česar ga ta tudi drži na vrhu priljubljenosti. Kot predsednik republike tako ali tako nima kakšnih posebnih pooblastil in je le predstavnik države, ki lahko tu in tam kaj podpiše, odločati pa v resnici ne more.

Nič hudega se nam ne godi, če svoje kandidature napovedujejo neresni kandidati. Tako je bilo vedno in vedno bo. Mnogi od teh ne bodo zbrali niti tistih 5000 zahtevanih podpisov, drugi pa bodo potem končali pri kakšnem odstotku ali dveh. Obstaja sicer možnost uspeha protestnega kandidata, toda v to dvomim. Tisti, ki se zgražajo nad klovni, ne le v tej tekmi, ampak v politiki na sploh in tudi drugod pa naj nehajo o le teh toliko razpravljati. Če ne drugega, se bodo bolje počutili. Toda ne, bojim se, da potem ne bodo tudi sami dosegali toliko pozornosti, kar je njihov namen. Na tem mestu se moramo seveda vprašati, ali tudi ti ljudje niso le klovni.

 

 

 

Advertisements