Urad predsednika republike ob vsakem državnem prazniku v Predsedniški palači prireja dan odprtih vrat. Tako je bilo tudi za dan državnosti, ko je predsednik republike, Borut Pahor, vročil državno odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije, snovalcem in ustvarjalcem oglaševalske akcije “Slovenija, moja dežela”.

Zatem je sledil nagovor predsednika republike in kratko vodenje po prostorih Predsedniške palače. V samem kabinetu predsednika republike, se je Pahorju pridružila pe njegova partnerka, Tanja Pečar. Borut Pahor je potem povedal še nekaj besed, nakar je odgovarjal na vprašanja.

Kolikor razumem, pod preteklimi predsedniki republike ni bila praksa, da bi tako odpirali vrata in se skušali približati državljanom. Če kaj, potem se Pahor skuša približati državljanom, o čemer priča njegova prisotnost na številnih večjih in manjših prireditvah in nadaljevanje dejavnosti iz predvolilne kampanje, ko je opravljal različna dela. Moram priznati, da razumem njegovo privlačnost. Ima toplino, prijaznost, neverjetno sposobnost pozitivno, brez zadrege odgovarjati na vprašanja. Na obisku pri njemu se res počutiš kot doma, nikakor pa ne dobiš občutka, da imaš opraviti z nekom vzvišenim in arogantnim. V nobenem primeru.

knjige
Veseli me, da je v Predsedniški palači veliko knjig.

Sumim da imajo vsi ti dnevi odprtih vrat, vsa ta prisotnost na večjih in manjših prireditvah, ta osebni stik z državljani, velik vpliv na Pahorjevo podporo. Slovenija je navsezadnje majhna država in nekdo, ki ima dovolj energije, lahko neposredno nagovori velik delež državljanov. To pa ima lahko potem mnogo večji učinek, kot vse kritike v medijih.

Prav zaradi tega je Pahor favorit letošnjih predsedniških volitev. Jasno, nekaj je matematike, saj se je umestil v položaj, ko bodo zanj v drugem krogu glasovali vsi tisti, ki drugače podpirajo politični prostor desno od sredine, hkrati pa še marsikdo iz stranke, ki ga podpira. Velik pomen ima njegova nenehna kampanja, s katero je pogosto prisoten v zavesti ljudi. Za marsikoga, tudi če se ne strinja z vsem, kar počne in govori, je njegovo delovanje dokaz, da ni vzvišen elitist, ki bi se po zmagi umaknil za zidove in se od tam pojavil šele ob naslednjih volitvah.

Borut Pahor je favorit predsedniških volitev, ni pa nepremagljiv in niti približno ni brez napak. Ob kakšnem dogodku pogrešam njegovo bolj odločno stališče in na njegovem mestu ne bi nikoli izrekel kakšne besede, ali objavil kakšne fotografije. Priznati pa mu moram, da je vendarle v prvi meri ljudski človek in kot nekdo, ki mu pošteno gredo na živce razni elitisti, ki se nosijo, kot da je ves svet v njihovi lasti in se potem obnašajo arogantno, kot da bi s tem mogli zvišati svojo vrednost, mu to lahko štejem samo v plus. Prav tako nikomur, sploh pa predsedniku republike, ne gre preveč očitati njegovih poskusov povezovalnosti. Ti niso vedno na mestu, sploh kadar se na isto raven dviguje zavržene ideje in posameznike in se potem skuša najti skupno točko za sobivanje, a priznam, da takšno delovanje razumem.

Ta zapis ne pomeni, da Boruta Pahorja podpiram za predsednika republike. To odločitev bom lahko naredil šele po koncu, ali vsaj proti koncu kampanje, sploh pa ne more biti priljudnost nekega kandidata edini kriterij za podporo.

Advertisements