Kot za The Independent piše Patrick Cockburn, bi lahko bilo v obleganju Mosula, ki je trajalo skoraj devet mesecev, ubitih mnogo več ljudi, kot so do zdaj domnevali. Pri tem se naslanja na poročilo kurdskih obveščevalnih služb in na bivšega ministra v iraški vladi, Kurda Hoshyarja Zebarija. Takšne žrtve bi naj bile posledica tako letalskih, kot tudi topniških napadov, spopadov na tleh in ostrostrelcev Islamske države.

Pred obleganjem je v Mosulu živelo 1,2 milijona ljudi.

Spomnimo na krike groze s strani svetovnih medijev in številnih aktivistov, ko so sirske oborožene sile ob pomoči iranskih prostovoljcev in ruskih letal, oblegale vzhodni del Alepa. Takšnih krikov groze ob dogajanju v Mosulu ni bio niti približno toliko. Razumljivo, saj so pri obleganju Mosula pomagale tudi ameriške oborožene sile, katerih delovanja ameriški mediji večinoma niso pripravljeni problematizirati, medtem ko drugi od njih pogosto samo prepisujejo. Po drugi strani je bila Rusija razglašena za sovražnika zahoda, Asad pa za dikatorja, medtem ko so bili uporniki v Siriji, ne glede na grozljive vrednote, ki jih večinoma zastopajo, razglašeni za zmerneže. Nič čudnega, če so se nekateri skorajda jokali, ko so vladne sile uničile upornike v vzhodnem Alepu.

Ob vsem tem bi opozoril, da se takšna obleganja velikih mest, v katerih se skriva na tisoče motiviranih in dobro opremljenih borcev, ne morejo končati brez žrtev. Sicer razne oborožene sile preko medijev in zabavne industrije skušajo svet prepričati o svoji sposobnosti vedno in povsod najti in uničiti nasprotnika, toda v realnem življenju temu ni tako. Zato so civilne žrtve neizogibne.

Zdaj, pošteno je to priznati. Pošteno je povedati, da so bile civilne žrtve tako v Alepu, kot tudi v Mosulu. V obeh primerih so skrajneži za talce vzeli lokalno prebivalstvo. Dvoličnost je po drugi strani, kritizirati uničenje v enem mestu, v drugem ga pa ignorirati ali uničenje zlorabljati za obračunavanje z globalnim tekmecem.

V Mosulu bi se naj vrstili izvensodni poboji ujetih pripadnikov Islamske države. To bi se naj dogajalo, in to je pomembno, ker je del iraških oboroženih sil tako skorumpiran, da je za primeren denar pripravljen borcem IS pobegniti. Prav tako obstaja strah, da bi ti borci lahko s podkupnino kasneje našli pot iz iraških zaporov. Zato jih nekateri pripadniki iraških oboroženih sil kar pobijajo. To nam pove, da ima Irak ogromne probleme, ki ne bodo rešeni z uničenjem Islamske države. Spomnimo se, s kakšno lahkoto so le ti zavzeli velike dele države in si pridobili orožje iraške vojske. Notranja nasprotja, korupcija in slabo delujoče institucije centralne oblasti, lahko privedejo do tega, da se bo čez čas v sunitskem delu države pojavila kakšna nova skrajna uporniška skupina in se bo vse skupaj ponovilo.

Za zdaj pa kaže, da so dnevi Islamske države v Iraku šteti.

 

Advertisements