Na dan, ko je Pahor prehodil že sedemstoti kilometer na svojem pohodu čez Slovenijo, v okviru predvolilne kampanje imenovane Po dolgem in počez, je štiriintrideset intelektualcev podpisalo pismo, v katerem Slovencem sporočajo, naj trenutnega predsednika na volitvah ne podprejo.

Opravili so svojo intelektualno dolžnost, kot so se izrazili:

Spodaj podpisani želimo izpolniti svojo državljansko in hkrati intelektualno dolžnost, zato javnosti pred predsedniškimi volitvami sporočamo naslednje: predsednik republike Borut Pahor si po našem globokem prepričanju ne zasluži ponovitve svojega mandata. S svojimi številnimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi je namreč prepoznavno nakazal, da mu ni mar za spoštljivo, pošteno in dostojanstveno opravljanje te najvišje funkcije v državi. S tem je institut predsednika države močno degradiral, ga dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum. Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam takšna izbira zdi celo škodljiva.

Borut je medtem naredil še nekaj kilometrov.

Trdim, da so vsi stiski rok, vse prijazne besede, ki jih je namenil sogovornikom, imeli večji vpliv kot besede nekaj deset intelektualcev. Ni težko razumeti, zakaj.

Borut Pahor nastopa kot antielitistični kandidat. Marsikatero kritiko proti njemu je mogoče razumeti skozi nasprotje med elitami, bodisi da so te politične, medijske, akademske ali kakšne drugačne in navadnimi ljudmi. Ko se druži z njimi, opravlja dela vseh vrst, s tem kaže, da se je pripravljen družiti z ljudstvom, nekaj kar se marsikomu, ki se je v življenju dokopal do statusa takšne ali drugačne avtoritete, zdi napačno. Gre za ljudi, ki imajo radi razliko med sabo in tistimi pod sabo. Sovražijo, da bi vrata predsedniške palače lahko bila odprta vsakomur, da bi se predsednik pogovarjal z navadno čistilko ali smetarjem in se udeleževal proslave na še tako zakotnem kraju. Želijo si predsednika, ki razume svoj položaj, ki je vzvišen nad ljudstvom in na športnih prireditvah ne maha z zastavo. Tako kot oni.

Ljudje seveda vidijo, če se nekdo ves čas druži z njimi, oziroma drugače rečeno, nenehno izvaja predvolilno kampanjo, ali če se mesec dni pred volitvami pojavi od nikoder in hoče prekrižariti vso državo, se slikati z vsakim, ki pride mimo in mogoče celo speči kak hamburger, da bi jih potem prvi dan po volitvah pozabil. Zato je Borut Pahor priljubljen. Zato tudi to pismo ne bo imelo večjega učinka. Nagovarja namreč tiste, ki Pahorja že tako ali tako sovražijo. Kar lahko njemu edino škoduje, so izjave tipa, ne morem preživeti s 3000 evri, saj s takšnimi besedami tudi sebe uvršča med elito.

Mimogrede, podpisani intelektualci se niso izjasnili, koga bi naj Slovenci podprli namesto Pahorja.

Advertisements