V sredo so ZDA,  kot trdijo, v samoobrambi napadle sirske sile v okolici mesta Deir ez Zor, pri čemer bi naj po njihovih trditvah bilo ubitih 100 vojakov. Več kot 500 pripadnikov sirskih oboroženih sil naj bi začelo z masivnim napadom na oporišče SDF, pretežno kurdske vojske, ki jih podpirajo ZDA, zaradi česar bi naj le te potem uporabile topništvo in letalstvo.

Vse skupaj zveni bolj kot ne neverjetno. Navedbe o ubitih nasprotnikih so vedno pretirane in jih ni treba jemati resno. Sirci sami niso potrdili tako visokih izgub. Po drugi strani se zdijo okoliščine napada več kot zanimive. Kot je opozorila predstavnica za stike z javnostmi ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova:

Kako lahko 500 mož močna enota napade oporišče s podporo tankov in topništva in pri tem rani le enega človeka?

Kako lahko ljudje v oporišču preživijo najmanj pol ure, kolikor je potrebno, da na prizorišče prispe letalstvo?

Bržkone je šlo za načrtovan napad na sirske vojake, ki naj bi Sircem poslal sporočilo, da je območje nad reko Evfrat pod ameriškim nadzorom. Sirske oborožene sile so namreč ta čas osredotočene na spopad v pokrajini Idlib in dokler ne bodo zavzele vseh enklav znotraj svojega ozemlja, ne bodo začele nobenih pravih operacij proti območjem, ki jih preko svojih zaveznikov nadzorujejo ZDA. To je tudi razlog, da ta napad ne bo naletel na noben odziv. Tudi Rusi vedo, da so prioritete drugje in le Američani so tisti, ki bi radi zaostrovali razmere.

Kljub temu se Američanom v Siriji čas počasi izteka. Čas obračuna bo prišel potem, ko bodo sirske vladne sile zavzele vsa območja na zahodu države in ko bodo Turki zavzeli Afrin. Turške operacije tam potekajo počasi in z velikimi izgubami, še posebej ker so oblasti v Siriji pustile Kurdom, da preko njihovega ozemlja pošiljajo borce v Afrin, a slej ko prej se bodo zlomili. Turčija je pač prevelika vojaška sila. Ko se bo to zgodilo, se bodo usmerili na vzhod in tedaj bo prišlo do trka z Američani. Glede na močno poslabšane odnose med ZDA in Turčijo, bodo Turki uničili kurdsko nevarnost pa če to pomeni nevarnost neposrednega spopada z ZDA. Po drugi strani se bodo Američani morali, ko bodo sirske oborožene sile opravile svoje naloge na zahodu, soočiti prav s temi silami, ki jih ne bo mogoče ustaviti z nekaj letalskimi napadi. Pričakujemo lahko tudi, da bo Irak slej ko prej za Američane postal precej manj gostoljuben.

Toda, do tedaj bo minilo še nekaj časa. Sirska državljanjska vojna pa ne bo končana niti potem, ko bodo izgnani Američani. Obstaja velika verjetnost, da bo končni spopad med sirskimi in turškimi silami, ki bodo nadzorovale dele Sirije, osvojene v njihovem pohodu nad Kurde. Že zdaj je dovolj trenj, da je ta scenarij še kako verjeten.

 

Advertisements