Debaltsevo

Po lanskoletni uspešni avgustovski ofenzivi upornikov, ki so po katastrofi ukrajinske vojske pri Ilovajsku, zavzeli velike dele regij Lugansk in Doneck, je med obema stranema, po posredovanju zunanjih sil, prišlo do premirja. Uporniki ne le, da so počistili mejo z Rusijo in si tako zavarovali hrbet, prodrli so celo do mesta Mariupol, ki je strateško pomembno pristanišče ob Azovskem morju.

Premirje sprejeto med obema stranema je trajalo, s številnimi incidenti, vse do začetka tega leta. V resnici je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do popolne obnovitve spopadov. Na eni strani se Ukrajina pogreza v gospodarskih težavah, medtem ko z zahoda ne priteka veliko denarja, ampak predvsem zahteve pe reformah, na drugi strani pa so uporniki morali živeti z ukrajinskim topništvom, ki je lahko kadarkoli obstreljevalo Doneck. Letališče pri Donecku, ki je za Ukrajince postalo izrednega simbolnega pomena, je bilo kot trn v peti upornikom, zato so, kljub premirju, tam nenehni potekali spopadi.

Vse vojne so polne propagande in tako je tudi s to, zaradi česar ne moremo vedeti, kdo je začel ta krog spopadov. Razloge sta imeli obe strani. Jasno je, da so se tako ukrajinske oborožene sile in uporniki ves čas pripravljali na obnovitev vsesplošne vojne, da so Ukrajinci kopičili sile in s topništvom obstreljevali uporniške položaje, da so slednji iz Rusije dobivali pomoč v opremi in prostovoljcih in da so nenehno pritiskali na letališče.

Uporniki so v januarju zavzeli vse ključne položaje na letališču, posledično pa so Ukrajinci začeli s protinapadi in s kaznovalnim obstreljevanjem mest v njihovem dosegu. Število mrtvih civilistov se je začelo kopičiti. Pri tem so ukrajinski mediji, posledično pa zahodni, ki nekritično prevzemajo njihova poročila, nadaljevali z lažjo, da ukrajinske oborožene sile še vedno nadzorujejo letališče, medtem pa so se ruski novinarji že sprehajali po novem terminalu, kjer so se dolgo držali ukrajinski kiborgi, kakor so vojake poimenovali Ukrajinci. Iz dneva v dan je bilo posnetkov več, a očitno iz strahu pred paniko, so ukrajinske oblasti lagale naprej. Medtem slabo izvedeni protinapadi niso uspeli spremeniti stanja na terenu, še več, uporniki so začeli z ofenzivo.

vir Slavjangrad

V tem trenutku se zdi, da imajo uporniki dva srednjeročna cilja. Zavzetje Mariupola na jugu, kar bi jim omogočilo nadzor nad pomembnim področjem in prodor do Slavjanska na severu, s čimer bi si zagotovili nadzor nad vodnimi viri. Zatem bi prišel prodor do meja obeh pokrajin, s čimer bi tako Doneck, kot tudi Lugansk, imela več možnosti, da zaživita kot samostojni državi.

Kratkorkočno pa kaže, da je upornikom najbolj pomembno potisniti ukrajinsko topništvo čim dlje od Donecka, zaradi česar so tudi zavzeli letališče in pri mestu Debaltsevo v kotel ujeti ukrajinsko vojsko, s čimer bi lahko ponovili uničenje iz Ilovaiska. Debaltsevo uporniki obkrožajo iz treh strani, s topništvom že lahko obstreljujejo edino povezavo z mestom, počasi pa skušajo dokončno zapreti obroč. Po nekaterih poročilih jim je to že uspelo, vendar je treba biti pri tem skeptičen. Mogoče je tako, mogoče tudi ne.

Razmere v ukrajinskih oboroženih silah so zelo slabe, kar počasi priznavajo tudi v Kijevu. Laži ne morejo v nedogled prikrivati resničnosti in hudih porazov ni mogoče pomesti pod preprogo. Tako so celo v Kyiv Postu pisali o prikrivanju velikih izgub. Vodstvo ukrajinskih oboroženih sil se kaže kot nesposobno, mobilizacije neuspešne, večina vojakov se očitno niti noče boriti. To nam pove veliko o naravi te vojne, saj bi, če bi poslušali zahodne medije ali na slepo verjeli zapisom v socialnih medijih, menili, da je zelo veliko Ukrajincev pripravljenih žrtvovati svoja življenja, da zaustavijo ‘rusko invazijo’. Očitno je drugače, da se večina želi izogniti bojevanju.

Obstaja velika možnost, da se bodo ukrajinske oborožene sile na nekaterih delih fronte kmalu zlomile, kar bo upornikom omogočilo globlje prodore. Uničenje ukrajinske vojske v Debaltsevu bi lahko imelo hude psihološke posledice. Kljub temu ne gre pričakovati, da bi uporniki lahko kljub takšnim uspehom napredovali do Kijeva. Prej se bo zgodilo, da se bo fronta kmalu spet ustalila. V obzir moramo vzeti tudi Putinovo preračunavanje.

Negodovanje nad neuspehi ukrajinske oblasti mora biti zelo veliko. Nadaljni hudi porazi bodo prinesli velik pritisk, da se zamenja vodstvo oboroženih sil, mogoče celo odstrani predsednika Porošenka. Glede na to, da ,da so najbolj uporabne sile v ukrajinskem arzenalu prostovoljni bataljoni skrajnih desničarjev, ne smemo zavreči niti možnosti, da bi ti ljudje izvedli državni udar. Do zdaj se je vojska izkazala za neuporabno, policija pa po nasilnem prevratu, ki je odnesel Viktorja Janukoviča, za povsem paralizirano. Kmalu lahko zahodnim silam v Ukrajini v naročje pade vroč kostanj skrajno nacionalistične vlade, ali pa spet novi oligarh, s katerim bodo morali sodelovati. Se pravi, od njega zahtevati nemogoče reforme v zameno za zelo malo denarja.